Zaradi suše se bo sadje verjetno slabše skladiščilo, saj je bil zaradi pomanjkanja vode vnos hranil v rastline pomanjkljiv. Zato moramo pridelek jabolk redno pregledovati in sproti odstranjevati okužene plodove ter ga porabiti malo prej kot prejšnja leta. Tudi z drevja odstranjujemo okužene plodove in tako imenovane mumije, ki so vir bolezenskih okužb v naslednjem letu. Ob obiranju pridelek sortiramo in samo tiste plodove, ki ne kažejo znamenj poškodb in okužb, skladiščimo, druge čim prej porabimo. Pri delu si pomagamo z raznimi pripomočki, kot sta lestev in sadni obiralec, pazimo pa, da ne poškodujemo preveč rasti z rodnimi brsti. Sadje naj bi shranjevali ločeno od drugega pridelka, denimo krompirja, če pa te možnosti nimamo, lahko plodove zapremo v prozorno plastično vrečko, ki jo večkrat preluknjamo. Orehe in lešnike lahko tudi otresemo z dreves oziroma grmov, nakar jih osušimo, saj vsebujejo do 40 odstotkov vode, in ko ta pade na okrog 10 odstotkov, so primerni za skladiščenje. Tudi kostanj štejemo med sadne rastline in čeprav ga navadno nabiramo v gozdu, ga lahko posadimo tudi na vrtu. V drevesnicah ponujajo debeloplodne cepljene sorte, ki jih bomo sadili v novembru, zdaj pa je čas, da načrtujemo, kam. Za svojo rast namreč potrebuje veliko prostora, in če imamo velik vrt, bo kostanj prava popestritev. Enako velja tudi za skorš in nešpljo, ki je lahko sadna in okrasna rastlina v enem. Sredi meseca bomo obirali tudi aktinidijo, plodovi pa bodo potrebovali še nekaj časa, da postanejo užitni. Pri obiranju pazimo, da jih ne poškodujemo, v ustreznem prostoru pa jih je mogoče shraniti za več mesecev.