Izolacija ovoja zgradbe in vgradnja kakovostnega energijsko učinkovitega stavbnega pohištva je tako pri novogradnjah kot pri obnovah postala že skoraj standard. Vsi se zavedamo, da je toplotna obnova zgradbe osnova, če želimo imeti topel dom, a pri tem pogosto pozabimo na ureditev sistema ogrevanja, ki pa prinaša največje prihranke. Ureditvi toplotnega ovoja zgradbe praviloma sledi obnova sistema ogrevanja, ki v praksi pomeni izračun toplotnih izgub po sanaciji in skladno s tem določitev moči naprave za ogrevanje in določitev najbolj primernega ogrevalnega sistema.

Če živimo v večstanovanjski stavbi, največkrat na sistem ogrevanja ne moremo vplivati. Ogrevanje je rešeno na nivoju celotne zgradbe in na znižanje stroškov ogrevanja oz. na prilagajanje notranje temperature našim navadam in željam lahko vplivamo le z namestitvijo termostatskih ventilov, znižanjem temperature prostorov in pravilnim prezračevanjem.

Če se lotimo novogradnje in želimo energijsko varčno hišo, se je treba že pri projektiranju arhitekture zgradbe zavedati segmentov, ki povzročajo toplotne izgube in jih odpraviti in uskladiti svoje želje s pričakovanji v naslednjih detajlih:

• Razgibana hiša ima več zunanjih površin, zato so toplotne izgube večje.
• Zunanje zidove z U faktorjem pod 0,20 W/m2K (toplotna prehodnost) lahko izdelamo že s klasičnim zidom iz opeke in 16 cm izolacije. Najboljše izolativne vrednosti zastekljenega dela stavbe, ki jih lahko dosežemo, pa so največ 0,70 W/m2K, vendar je investicija v takšno zasteklitev izjemno visoka.
• Klasični balkoni brez izolacije delujejo kot hladilno rebro. Če se že odločimo za balkone, naj bodo izolirani iz zgornje in spodnje strani, še boljša varianta pa je vgradnja na posebne nosilne elemente, ki z izolacijo prepreči toplotni most med balkonom in zidom.
• Temelje je potrebno toplotno izolirati. Hidro izolacija ne zadostuje, kot so mnogi napačno prepričani. Če karikiramo - hiša, ki nima izoliranih temeljev ima enake posledice kot bi bosi stali v snegu oblečeni v zimska oblačila.

To je le nekaj dejavnikov, na katere pri gradnji največkrat nismo pozorni, a povzročajo velike izgube toplotne energije. Izolacija ovoja zgradbe in vgradnja kakovostnega energijsko učinkovitega stavbnega pohištva sta tako pri novogradnjah kot pri obnovah postali že skoraj standard. Najmanj pozornosti pa posvečamo ogrevanju, za katerega porabimo največ energije.

Posodobitev sistema ogrevanja prinaša največje prihranke, seveda pa mora biti izvedena kot zaključna faza celotnega postopka obnove, da bo izbor ogrevalnega sistema zares energijsko učinkovit.

Če želimo zmanjšati stroške ogrevanja v starih stanovanjskih zgradbah, se moramo najprej lotiti obnove ovoja zgradbe. Največja napaka, ki pa jo tudi največkrat storimo, je, da najprej obnovimo sistem ogrevanja, potem pa začnemo obnavljati stavbo. Z energijsko obnovo stavbe zmanjšamo porabo toplotne energije in tako so po energijski obnovi izhodišča za določitev moči ogrevalne naprave bistveno zmanjšajo, kar pomeni, da potrebujemo po kakovostni obnovi za ogrevanje iste površine zgradbe na isto temperaturo zraka lahko tudi bistveno manj močno ogrevalo napravo.

Energijski obnovi zgradbe sledi torej praviloma obnova sistema ogrevanja, ki v praksi pomeni izračun toplotnih izgub po sanaciji in skladno s tem določitev moči naprave za ogrevanje in določitev najbolj primernega ogrevalnega sistema.

V sklopu Energetske klinike MIK vam pripravimo pregled in analizo stanja vaše zgradbe in na osnovi rezultatov analize svetujemo kako učinkoviti obnoviti hišo. Na osnovi primerjave različnih sistemov dobi kupec tudi natančno sliko o višini investicije ter o višini prihrankov, ki si jih bo zagotovil z učinkovito sanacijo doma.

Pri obnovi stare zgradbe moramo narediti načrt celovite obnove z izračunom stroškov investicije in vračilno dobo. Enako pomemben je izračun toplotnih izgub po sanaciji, ki je osnova za določitev moči naprave za ogrevanje in lažjo odločitev sistema ogrevanja. Če smo se pravilno lotili obnove stare zgradbe, toplotne izgube ne smejo presegati 35 kWh/m2. To pomeni, da v hiši do 250 m2 stanovanjske površine na bomo presegli porabe energije preko 10.000 kWh vključno z ogrevanjem sanitarne vode. Iz toplotnih izgub sledi izbira moči ogrevanja, ki nam pri taki porabi ne presega 10 kW. Naj gre za novogradnjo ali sanacijo stavbe, moč potrebna za ogrevanje je najpogosteje 10 kW. Pri tem je treba upoštevati, da so toplotne črpalke na voljo z 10 kW močjo, medtem ko imajo naprave na ELKO ali plin ali drva praviloma moč nad 18 kW, zato močnejših kot to v primeru dobre sanacije ni smotrno vgrajevati.

___

SORODNI ČLANKI

• S senčenjem preprečite segrevanje prostora
• Dobra okna izboljšujejo kakovost bivanja
• Kako preprečiti toplotne mostove
• Preprečite škodljive posledice vlage v prostoru
• Nova okna in težave s kondenzacijo
• Imate kljub zračenju slab in zatohel zrak?
• Kako energijsko varčen je vaš dom?
• Celovit pristop k sanaciji
• Do kakovostnega bivanja s sanacijo objekta
• Z zimskim vrtom do prihrankov pri ogrevanju
• Celovit pristop h kakovostni obnovi
• Kakšen sistem ogrevanja izbrati?
• Vzdrževanje in čiščenje oken in vrat
• S termografskim pregledom do varčnega doma