Celovit pristop k sanaciji
21. 3. 2012
Sanacije in obnove predstavljajo danes že več kot četrtino vseh gradbenih del. Ne le poškodovani, tudi pravilno grajeni objekti so zaradi staranja materialov, obrabe, spremenjenih predpisov ali pa preprosto zaradi drugačnih zahtev uporabnikov objekta, potrebni obnove. Prav tako bo vsaka novogradnja prej ali slej potrebovala prenovo in tudi na objektih brez poškodb lahko pričakujemo ob hitrem tehnološkem razvoju in vpeljavi novih materialov in rešitev določene zahteve po spremembi.
Prav zaradi različnih izhodišč, so tudi pristopi in možnosti sanacij zelo raznoliki in zahtevajo pred samo izvedbo obnovitvenih del temeljito analizo stanja objekta. Na osnovi opravljene analize zgradbe in vseh dejavnikov, ki vplivajo na energijsko varčnost objekta pa je treba pripraviti konkretne rešitve za učinkovito sanacijo stavbe.
Pri sanaciji in konceptu analize stanja objekta, ki je potreben obnove, so med drugim zelo pomembni tudi parametri in značilnosti stavb iz obdobja izgradnje objekta. Glede na obdobje izgradnje, delimo objekte v pet časovnih obdobij in sicer: gradnja pred letom 1920, gradnja do leta 1940, objekti grajeni do leta 1970 brez toplotne izolacije, objekti grajeni po letu 1970 z minimalno toplotno izolacijo ter novejši objekti devetdesetih let z vgrajenimi raznolikimi materiali in boljše toplotno izolirani.
Glede na zgornjo klasifikacijo, pa so tudi pristopi in možnosti sanacij oz. prenov iz različnih obdobij lahko zelo različni. Objekti iz različnih obdobij se po gradnji, vrsti materialov razlikujejo, zato tudi nimajo enakih energijskih izhodišč in je tudi poraba energije v njih različna. Skoraj v vseh stavbah, ki jih moramo oz. želimo sanirati, je poraba energije previsoka, saj imajo starejše stavbe slabše toplotno zaščiten in nezrakotesen ovoj, slabše stavbno pohištvo ter slabše ogrevalne in prezračevalne sisteme. Zato je pri vseh takšnih stavbah sanacija zahtevnejša, saj je poleg energijske načeloma potrebna tudi gradbena in arhitekturna sanacija. Pri novejših stavbah so elementi ovoja stavbe (streha in fasada) v večini zasnovani pravilno, vendar pa zaradi pomanjkljivosti pri detajlih vgradnje in velikokrat tudi zaradi rabe neustreznih materialov in debelinskih slojev izolacije, prav tako prihaja do prevelikih toplotnih izgub.
Celovit pristop k sanaciji
Pogoj za celovit pristop k sanaciji je dobro poznavanje objekta in vzrokov, ki so pripeljali do obstoječega stanja. Po analizi je potreben potrebno natančno načrtovanje in priprava več variant sanacijskih postopkov (glede na možnost izvedbe, trajnostne rešitve, cene, materiali in predvidena vgrajena oprema). V prvi vrsti moramo pregledati objekt od temeljev do strehe ter upoštevati tudi lokacijo objekta (njegovo lego in orientiranost na smeri neba).
Pravilni postopek sanacije objekta:
• sanacija temeljev in kletne etaže,
• sanacija strehe
• zamenjava zunanjega stavbnega pohištva
• prezračevanje
• sanacija fasade
• ogrevanje in hlajenje
Glede na vse navedeno moramo pri načrtovanju projekta sanacije najprej opraviti Analizo stanja objekta, ki zajema analizo rabe energije za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje objekta, analizo rabe električne energije, analizo toplotnih izgub skozi ovoj stavbe (temelji, streha, fasada) ter termovizijo vgrajenega stavbnega pohištva (okna, vrata, zimski vrtovi, panoramske drsne stene,..). V primerih, kjer je v objektu veliko vlage, pa je treba tudi izmeriti vlažnost prostorov in materialov.
Smotrni namen sanacije je doseči več ciljev hkrati (izboljšanje varnosti, stabilnosti, funkcionalnosti, ugodja bivanja, energetske učinkovitosti, videza itd.), saj je to najoptimalnejši pristop, ki pa seveda zahteva večja finančna sredstva. Pri tem je pomembno, da s sanacijo ene lastnosti ne pokvarimo druge oz. predhodno izvedene.
Pri celoviti sanaciji objektov s ciljem prihraniti energijo oz. zmanjšati toplotne izgube, moramo biti zelo pozorni tudi na gradbene in konstrukcijske sanacije zaradi gradbenih poškodb med samo gradnjo (npr. vlaga, kondenzacija, plesni,..) ter na dvig bivalnega standarda in morebitno spremembo namembnosti prostorov in seveda na boljšo protihrupno zaščito in tudi zrakotesnost pri pasivnih objektih.
Učinkovita energijska sanacija starejših objektov tako zajema predvsem vgradnjo nadstandardne debeline toplotne zaščite in vgradnjo nadstandardnega stavbnega pohištva, eliminiranje vseh toplotnih mostov, dobro tesnjenje celotnega ovoja stavbe in vgradnja prezračevalni sistem z rekuperacijo MIKrovent.
S takšnim energijskim konceptom lahko dosežemo, da se sicer zelo potraten objekt spremeni v nizkoenergijsko ali celo pasivno stavbo. Kar predvsem dokazuje in potrjuje, da je vgradnja novih materialov in tehnologij racionalna, smiselna in ekonomsko upravičena tudi pri prenovi starejših objektov , ne samo pri novogradnjah.
Toplotne izgube našega stavbnega fonda bi se lahko že z izvajanjem osnovnih energijskih ukrepov energijske sanacije zunanjega stavbnega ovoja zmanjšale za vsaj 30%, pri celostni energijski prenovi na nizkoenergijski ali pasivni nivo pa lahko dosežemo celo za 70 – 90% manjšo rabo energije za ogrevanje, pogojeno tudi z izborom sanacijskih ukrepov.
Za več nasvetov in pomoč pri sanaciji se obrnite na MIK-ove energetske svetovalce, ki so vam na voljo v vseh MIK-ovih salonih ali pošljite e-sporočilo na naslov energetska.klinika@mik-ce.si, oziroma obiščite Energetsko kliniko MIK na www.mik-ce.si/energetska-klinika/
MIK, d.o.o.
...
SORODNI ČLANKI:
