Kot je danes na prvi konferenci kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu v Ljubljani dejala Tanja Strniša, mora biti samooskrba s hrano temeljni cilj slovenskega kmetijstva. "Temeljni izziv za slovensko kmetijstvo je ob krčenju kmetijskih površin, tako zaradi pozidave kot zaraščanja, nasloviti osnovni strateški cilj samooskrbe s hrano," je poudarila in spomnila na slabo samooskrbo pri svinjskem mesu, pri vrtninah in nekaterih drugih pridelkih, kot sta rastlinsko olje in sladkor.

V tem smislu je Janja Kokolj Prošek s kmetijskega ministrstva izpostavila pomen vzpostavitve verige od pridelave prek predelave, distribucije in trgovine do potrošnika. Kratke verige pomenijo večjo stabilnost oskrbe s hrano, zato na ministrstvu spodbujajo njihovo vzpostavitev. Nakup lokalne hrane po njenih besedah vpliva na stabilnost deležnikov v verigi, zato je treba potrošnika nagovarjati k poseganju po domači hrani.

Miroslav Rednik, ki kratke oskrbne verige sicer podpira, medtem v takem nagovarjanju potrošnika vidi tudi pasti. Če bo ta filozofija prevladala globalno, se bodo namreč slovenski pridelovalci, ki že zdaj težko pridejo čez mejo, znašli v težavah, saj ne bodo mogli izvažati.

Določene pomisleke ima Rednik tudi glede poudarjanja samooskrbe. "Da bo Slovenija samooskrbna s hrano, bodo morali kmetje pridelovati nekaj, za kar nimajo dobrih pridelovalnih razmer ali nekaj, za kar niso usposobljeni, ker bo nečesa primanjkovalo," je dejal in dodal: "Bojim se, da se pogostokrat zaletavamo. Zdaj govorimo samo o samooskrbi kot edinem problemu. Pa to ni edini problem, teh je več in jih je treba reševati koordinirano."

Rednik se je dotaknil tudi trenutnega stanja na področju cen kmetijskih pridelkov. Po njegovih besedah ni dvoma, da cene mleka v zadnjem letu in pol močno padajo, podobno velja za cene jajc, razlog za to vidi bolj v ruskem embargu kot kvotah. Toda cene pri drugih kmetijskih pridelkih medtem niso padle, na področju rastlinske pridelave beležimo rast cen, razmeroma stabilne so tudi cene mesa, tako da skupen padec cen ni izrazit.

Pregled obdobja med leti 2007 in 2014 kaže, da smo pri mleku nekaj podobnega doživeli že v letu 2009, ko je prišlo do izrazitega padca cen, a se je kasneje stanje hitro popravilo. Zdajšnji padec cen je torej padec po večletnem obdobju hitre rasti cen. Rednik to veliko težavo sicer razume, a opozarja, da to ni ključen problem slovenskega kmetijstva. Meni, da je največji problem v produktivnosti. "Ker nimamo rasti produktivnosti, se nam faktorski dohodek v primerjavi z EU zmanjšuje," je pojasnil.

Rešitev za slovensko kmetijstvo tako Rednik vidi v porastu produktivnosti. Za to je mogoče po njegovih besedah storiti marsikaj, najpomembnejša za rast produktivnosti pa sta znanje in inovativnost.

Na dvodnevni konferenci slovenskega kmetijstva in gozdarstva se udeleženci sicer osredotočajo na stanje, prihodnost in izzive slovenskega kmetijstva, živilskopredelovalne industrije, gozdarstva in lesarstva.

Konferenco pod častnim pokroviteljstvom predsednika vlade Mira Cerarja, ki naj bi navzoče nagovoril v petek ob zaključku, organizira Svetovni slovenski kongres v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, Kmetijskim inštitutom Slovenije, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter slovenskimi kmetijskimi organizacijami v Italiji in Avstriji.