Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) ugotavlja, da je podhranjenost v svetu danes v primerjavi z začetkom 90. let prejšnjega stoletja manjša. A čeprav je več kot polovica držav v razvoju dosegla razvojni cilj tisočletja o prepolovitvi podhranjenosti do leta 2015, je na svetu okoli 800 milijonov kronično lačnih ljudi, več kot milijarda pa je ekstremno revnih.

Pri izkoreninjenju lakote in ekstremne revščine se je treba po mnenju ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nujno osredotočiti na podeželje, kjer živi tri četrtine ekstremno revnega prebivalstva, in kmetijstvo, še posebej na družinske kmetije, male pridelovalce in delavce na podeželju.

Na državnem statističnem uradu so pred svetovnim dnevom hrane opozorili, da po svetu več kot milijarda ljudi trpi zaradi lakote ali podhranjenosti, medtem ko smo v Sloveniji lani proizvedli skoraj 55 kilogramov kuhinjskih odpadkov na prebivalca, pri čemer se je količina teh odpadkov v krizi zelo zmanjšala.

Največji delež kuhinjskih odpadkov, to je 68 odstotkov, je lani nastalo v gospodinjstvih, 18 odstotkov jih je nastalo v šolah, vrtcih, restavracijah, bolnicah in domovih za ostarele, 14 odstotkov pa v drugih dejavnostih.

Članice FAO so 16. oktober za svetovni dan hrane razglasile na konferenci novembra 1979, dan v oktobru pa so izbrale zato, ker je bil 16. oktobra 1945 ustanovljen FAO. Danes tako mineva tudi 70 let ustanovitve FAO. Svetovni dan hrane in 70-letnico FAO bodo posebej obeležili tudi na svetovni razstavi Expo v Milanu.

Kmetijska proizvodnja v Sloveniji niha

V Sloveniji je v zadnjih desetih letih domača kmetijska proizvodnja zelo nihala. Najbolj se je od leta 2004 zmanjšala pridelava krompirja, nižja je tudi proizvodnja mesa, z letom 2007 je usahnila proizvodnja sladkorja.

Letna količina domače proizvodnje kmetijskih proizvodov je v zadnjem desetletju nihala, deloma zaradi spreminjajočega se obsega kmetijskih površin, namenjenih pridelavi posameznih kmetijskih proizvodov, deloma pa zaradi čedalje bolj nezanesljivih vremenskih razmer in s tem povezanega vse bolj nezanesljivega hektarskega donosa, pojasnjujejo na statističnem uradu (Surs).

V zadnjem desetletju se je med drugim povečala proizvodnja žit s skupnih 583.000 ton v letu 2004 na 648.000 ton lani, kažejo zbrani podatki Sursa. Proizvodnja mesa je v letu 2004 znašala 180.000 ton, lani 139.000 ton, pri čemer je najbolj upadla proizvodnja prašičjega mesa, ki se je v desetih letih zmanjšala s 71.000 ton na 29.000 ton. Nekaj manjša je tudi proizvodnja govejega mesa, narasla pa je proizvodnja perutninskega, in sicer 53.000 ton v letu 2004 na skoraj 62.000 ton v letu 2014.

V zadnjem desetletju se je v Sloveniji povečala tudi proizvodnja jajc, višja je pridelava zelenjave, precej manjša pa pridelava krompirja. Z zaprtjem tovarne sladkorja v Ormožu pa je z letom 2007 usahnila proizvodna sladkorja, ki jo želijo nekateri zdaj obuditi.

Ob tem pa je razveseljivo, da se je v času splošne krize v zadnjih petih letih skoraj prepolovila količina odpadne hrane v Sloveniji. Če je ta količina v letu 2010 dosegla 210.504 tone, kar je predstavljalo 103 kilograme na prebivalca, je v 2014 znašala 123.078 tone, kar je predstavljalo 60 kilogramov na prebivalca. Še večji je padec v primerjavi z 2008, ko smo Slovenci na vrhuncu obdobja debelih krav odvrgli skoraj 200 kilogramov hrane na prebivalca.