"Pridelovanje zelenjave predstavlja tržno priložnost tako na večjih kot na manjših kmetijah, obenem pa je tehnološko zelo zahtevno," izhaja iz objave na spletni strani KGZS, kjer so si za cilje postavili optimiziranje tehnologije pridelave zelenjadnic, uvedbo tehnoloških novosti v pridelavi zelenjadnic, skrb za ohranjanje naravnih (proizvodnih) virov in prilagajanje na podnebne spremembe.

Prednostno bodo tudi spodbujali kmete k dopolnilnim dejavnostim na kmetijah. Od približno 70.000 kmetijskih gospodarstev, ki jih je v državi, se je s tem npr. lani ukvarjalo nekaj več kot 4500 kmetij, kar je sicer okoli 250 manj kot leta 2015. Na kmetijah se je lani skupaj opravljalo nekaj več kot 18.200 dopolnilnih dejavnosti, v povprečju posamična kmetija opravlja štiri dopolnilne dejavnosti. Dopolnilnih dejavnosti je sicer na voljo 133.

"Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so lahko ena izmed možnosti in priložnosti za doseganje boljšega dohodkovnega položaja slovenskih kmetij. Pri tem lahko zasledujejo različne cilje: večja prepoznavnost kmetije, ohranjanje lokalne tradicije, izkoriščanje potencialov kmetije (surovine, prostori, znanja), možnost izkoriščanja tržnih niš in povpraševanje potrošnikov po domačih, lokalnih proizvodih ali preprosto veselje do izražanja lastnih potencialov v okviru izbrane dopolnilne dejavnosti na kmetiji," so poudarili.

Kmetija mora za opravljanje dopolnilnih dejavnostih med drugim izpolniti dva osnovna pogoja: v uporabi mora imeti najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin ali najmanj 10 čebeljih družin, letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji pa ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega oz. petih povprečnih letnih plač na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

Med prednostnimi nalogami bo tudi spodbujanje namakanja kot ukrep prilagajanja na podnebne spremembe. Cilji svetovalne službe na tem področju so spodbujanje kmetov, da izkoristijo razpoložljive vodne vire, da se obnovijo obstoječi namakalni sistemi in dvigne njihova izkoriščenost ter naprave novih namakalnih sistemov. Spodbujali bodo uvajanje okoljsko sprejemljivih tehnik namakanja z manjšo porabo vode in energije.

Poleg tega so med prioritetne naloge uvrstili tudi optimiziranje prehrane pri govedu in drobnici ter prašičih. "Vseskozi se bo rejce spodbujalo k optimizaciji tako na področju reje govedi, drobnice in prašičev ter prilagoditvi rej za čim boljše počutje živali s ciljem zmanjševanja toplogrednih izpustov v živinoreji. Posebna pozornost bo namenjena tudi prehrani živali na ekoloških kmetijah," so še navedli v kmetijski svetovalni službi.