Pomembno je vedeti, da zemljo obdelujemo le, ko je suha in topla ter ni močnega vetra. Spomladi je priporočljivo le rahljanje z vilami, ki jih zapičimo v zemljo in zasukamo. Drugače uničujemo strukturo tal z mešan­jem posameznih plasti, kar škodi tudi mikroorganizmov v njih. Lopatenje (»štihan­je«) je primernejše za jesensko obdelavo tal. Vrtno zemljo pripravljamo okoli dva tedna pred sejanjem ali sajenjem, ne več, ker se lahko zaradi vremenskih dejavnikov struktura zemlje spremeni in je bilo naše delo zaman. Lahka, peščena tla so najbolj primerna za rahljanje. V spomladanskih dneh se tudi hitro segrejejo.

V težkih, ilovnatih tleh z veliko vsebnostjo glinenih delcev se voda dobro zadržuje, vendar zaradi zbite in trde strukture rastline težje razvijejo koreninski sistem. Poleg tega imajo zlasti korenovke in gomoljnice velike težave z rastjo, plodovi (gomolj, koren) so zato manjši, slabo razviti ali nenavadnih oblik, ker se ne morejo normalno razvijati.

Rahljanje težke zemlje se ne opravi kar čez noč. Potrebnih je več sezon in kar nekaj dela, preden dosežemo želeno strukturo. Začnemo spomladi z dodajanjem fino mletega apnenega peska. Sredstvo potresemo po površini in ga z lopato ali vilami zmešamo z vrhnjo plastjo zemlje, do globine največ 20–25 cm. Lahko uporabimo tudi frezo. Poleg rahljanja sredstvo dobro veže nase naravni dušik, ki je tako rastlinam na voljo daljši čas. Za večji in hitrejši učinek uporabimo še kamninsko moko, ki vsebuje minerala bentonit in zeolit. Primerna sta za uporabo v Sloveniji, ker imata zelo nevtralne lastnosti. Struktura mineralov je zelo pomembna, saj sta zelo porozna, kar pomeni, da dobro vežeta nase organsko snov ter vodo in hranila. Če imamo zelo težka in glinena tla, postopek ponovimo jeseni.

Kolobar je pisan

Osnova štiriletnega kolobarja je delitev vrta na štiri dele ali poljine, na katerih bomo sejali in sadili različne zelenjadnice. To nam omogoči celoletno pridelavo različnih vrst zelenjave in možnost spravila več kot enega pridelka z iste gredice v sezoni. Cilj pridelave zelenjave za samooskrbo je spravilo pridelkov zelenjave v čim daljšem obdobju koledarskega leta. Načrtovanje kolobarja je zelo zahtevno zaradi velikega števila raznolikih, a sorodnih vrtnin. Da si delo poenostavimo, lahko uporabimo brezplačno aplikacijo naredivrt.si. Je zelo preprosta za uporabo, saj samo izberemo želene vrtnine in aplikacija jih razporedi na štiri poljine ter priporoči koristne sosede. Prav tako svetuje o najpogostejših bolez­nih, škodljivcih ter kako ukrepati.

!!galerija!!

Na prvo poljino sadimo ali sejemo zelen­jadnice, ki so najzahtevnejše za hranila in gredo zavzemajo večji del vegetacijske dobe od pomladi do pozne jeseni. Večina vrtnin na tej poljini je iz skupine plodovk (paradižnik, jajčevec, paprika, bučke, kumare) in kapusnic (zgodnje belo zelje) ter zgodnji krompir iz skupine gomoljnic. To so najbolj lačne vrtnine, ki jih gnojimo s peletiranim ekološkim gnojilom za začetno rast in raz­voj. Če je gnojilo na osnovi kokošjega gnoja, potem ga potrebujemo le 2 kg/10 m².

Drugo poljino zasedejo vrtnine, ki neposred­nega gnojenja s svežimi organskimi gnojili tik pred začetkom gojenja ne prenesejo dobro, a vseeno potrebujejo večje količine hranil. Na njej bomo pridelovali nekatere kapusnice (cvetačo in brokoli, redkvico, kolerabico, glavnati ohrovt, brstični in kodrolistni ohrovt ter mešanico kitajske listnate zelenjave za rezanje listov). Ter seveda glavnato solato in berivko. Solato bomo vključili v mešane posevke s kolerabico, redkvico ter izkoriščali prostor med sadikami brstičnega in kodrolistnega ohrovta z berivko. Tu po­trebujemo le 1 kg omenjenega gnojila na 10 m².

Na tretji poljini bomo gojili korenovke (korenček, peteršilj) in čebulnice (čebula, por). Od stročnic bomo sejali grah, iz skupine kapusnic bomo sadili sadike belega in rdečega poznejšega zelja. Sem sodita tudi špinača in blitva. Zanje zadostuje že 0,5 kg gnojila na 10 m².

Na četrti poljini bomo pridelovali gomoljnice (rdeča pesa) in stročnice (nizki fižol in šetraj ter bob za sveže in suho zrnje). V mešanem posevku bomo sejali špinačo in radič solatnik. Na tej poljini naj bo tudi že jeseni posajen zimski česen. Tu ne gnojimo, samo dognojujemo, ko so rastline že odgnale. Tako na primer česen gnojimo, ko je spomladi visok 5–10 cm.