Če dežuje manj kot tri dni po obrezovanju, je namreč precejšnja možnost, da skozi rezna mesta, dokler se ta ne zasušijo in s tem zaprejo, s kapljicami vlage vdrejo povzročitelji rastlinskih bolezni, ki jih prenašajo trosi gliv, virusi ali drugi mikroorganizmi. Torej: režemo le takrat, ko vemo, da bodo sledili še vsaj trije dnevi lepega vremena.

Čeprav je možnost okužbe največja pri koščičarjih (marelice, breskve, slive, češnje), pri katerih postajajo sevi glivični bolezni, ki jih ogrožajo, iz leta v leto bolj kužni (monilija pri marelicah in češnjah, breskova kodravost pri breskvah in nektarinah), sadjarski svetovalci polagajo ljubiteljskim sadjarjem na srce, naj se zgornjega priporočila držijo tudi pri obrezovanju pečkarjev in jagodičja.

Največ glivičnih rastlinskih bolezni se prenaša prav z vlago, zato tudi za vse običajno delo v sadovnjaku, pa tudi v zelenjavnem in okrasnem vrtu velja, da z njim počakamo, dokler se vlaga na rastlinah ne osuši.

Če se bodo imele rane od obrezovanja na sadnem drevju v suhem vremenu možnost zasušiti, ni tudi nobene potrebe, da bi jih premazovali s cepilno smolo, tudi ran večjega prereza ne. Vodja poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Roman Mavec svetuje, da rezna mesta raje poškropite z močnejšo koncentracijo bakrovega sredstva (npr. cuprablau), posebej če veste, da obrezujte okuženo drevo ali so bolna drevesa v bližini.