10 rastlin, za katere ni splošno znano, da so invazivne

5. 11. 2018 | Besedilo: Simona Fajfar | Fotografije: arhiv zavoda Symbiosis

invazivne rastline, tujerodne rastline

Pavlovnija (Paulownia tomentosa)

Je hitrorastoče listopadno drevo, ki ga najdemo v vrtovih, parkih, v bližini človekovih bivališč. Ima velike srčaste liste, dolge od 15 do 30 centimetrov in dlakave po obeh straneh. Cveti pred olistanjem, cvetovi so združeni v socvetja. Plod je nekaj centimetrov dolga viseča črtalasta glavica, podobna orehom, iz katere se še mesece po cvetenju iztresajo semena. Običajno sadijo neplodne hibride pavlovnije, ker veljajo za »hitrorastoče drevo«, a imajo veliko nevarnost vegetativnega razraščanja.

Goji jagode (Lycium barbarum)

Goji jagoda je grm iz družine razhudnikovk. Zraste do tri metre visoko, najpogosteje jo vzgajajo kot drevo s povešajočimi vejami. Je dvospolna, listopadna rastlina. Cveti z majhnimi vijoličnimi cvetovi od julija dalje. Rodi vse do prve zmrzali in dobro prenaša sušo in mraz, tudi do minus 20 stopinj Celzija. Plodovi so rdeče, podolgovate jagode, velike do dveh centimetrov. V letih maksimalne rodnosti ima lahko vsaka rastlina tudi do štiri kilograme plodov, ki jih ptice z iztrebki raznašajo naokoli.

!!galerija!!


Lovorikovec (Prunus laurocerasus)

Zimzelen okrasni grm iz Male Azije in Irana ima usnjate, do 25 centimetrov dolge eliptično suličaste liste. Cvetovi so beli, drobni, v mnogocvetnih pokončnih grozdih. Plod je koščičast, dolg okoli enega centimetra in bleščeče črn. Z njimi semena razširjajo ptice. Lovorikovec so sadili v parke in vrtove, v mestih in predmestjih tudi za žive meje, ponekod pa se že pojavlja v gozdovih.

Davidova budleja oz. metuljnik (Buddleja davidii)

Metuljnik je do štiri metre visok listopadni grm s suličastimi, po robu nazobčanimi listi. Vijoličasti – lahko tudi rožnati, rdeči, beli - cvetovi so nameščeni v dolgih socvetjih na koncu enoletnih vej in privabljajo metulje. Plodovi so mnogosemenske glavice, ki ostanejo na rastlini in iz njih se semena sproščajo še vso zimo. Vegetativno se razmnožuje tudi z ukoreninjanjem poganjkov. Ta okrasni grm pogosto podivja in se naseli na toplih rastiščih, kot so skalne razpoke, suha ruderalna mesta in cestni robovi.

Papagajčki oz. sirska svilnica (Ascelpias syriaca)

Do dva metra visoka trajnica s številnimi pokončnimi stebli. Listi so podolgasto jajčasti, dolgi do 20 cm in široki od 4 do 8 cm. Dišeči cvetovi so v mnogocvetnih kobulih na vrhu stebla ali v zalistjih. Plodovi so dolgi do 10 centimetrov in široki do tri centimetre, bodičasti in rahlo upognjeni. Dokazan je vpliv prisotnosti sirske svilnice na talne členonožce. Po evropski uredbi je prepovedano njeno gojenje, posedovanje, razmnoževanje, širjenje ali prevažanje.

Deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata)

Deljenolistna rudbekija je do 2,5 metra visoka zelnata trajnica, ki ima v tleh trpežne korenike. Stebla so gola. Listi so suličasti. Cvetovi so zlatorumeni. Plodovi so rožke, ki so dolge okoli 5 milimetrov in imajo na eni strani štiri kratke zobce. Rastlina se uspešno razmnožuje z razkosanjem korenik, novo rastlina zraste že iz dobrega centimetra korenike. Sestoj se širi tudi z razraščanjem podzemnih delov (živice), ki se razraščajo pospešeno, če rastline pokosimo. Razmnožuje se tudi spolno, s semeni, ki ostanejo kaljiva vsaj tri leta.

Topinambur (Helianthus tuberosus)

Je trajnica, ki ima pod zemljo podolgovate bradavičaste gomolje. Iz teh požene spomladi več zelnatih stebel, ki zrastejo od 1,5 do tri metre visoko in postopoma olesenijo. Na koncu glavnih stebel in stranskih vej se oblikujejo socvetja. Cvetne glave so podobne sončničnim, le manjše. Najdemo ga na bregovih rek in potokov, gozdnih robovih, ob cestah, na nasipališčih ipd. Razmnožuje se predvsem vegetativno z gomolji, redko s semeni.

Severnoameriške nebine (Aster novi-belgii)

So do 1,5 metra visoke, močno razrasle zelnate trajnice. Listi so ozkosuličasti do suličasti, koničasti, celorobi ali drobno nazobčani, steblo je golo ali na različne načine dlakavo, z veliko koški. V osrednjem delu koška so rumeni cevasti cvetovi, na robu pa vijoličasti, rožnati ali beli jezičasti cvetovi. Plodovi so dlakave ali gole rožke s kodeljico iz laskov. Razmnožujejo se predvsem vegetativno z razraščanjem s podzemnimi živicami. Preraščajo ruderalna mesta, gozdne robove, grmičevje, obrežja rek, nasipe in opuščene kamnolome.

Navadna ali peterolistna vinika, divja trta (Partenocissus quinquefolia)

Je olesenela vzpenjalka z dolgopecljatimi listi, dolgimi 5 do15 centimetrov. Jeseni se obarvajo izrazito živordeče. Nasproti listov so razvite razrasle vitice. Socvetja imajo rumenozelene venčne liste, ki so dolgi približno tri milimetre, čašni listi so zrasli. Plodovi so okoli pol centimetra velike, temnomodre, okrogle jagode s poprhom. Rastlina se vegetativno razmnožuje z razraščanjem po podlagi in ukoreninjanjem poganjkov, spolno pa s semeni. Zrele jagode od jeseni do pomladi raznašajo ptice. Najdemo jo na ruderalnih rastiščih, opuščenih kamnolomih, gozdnih robovih, poplavnih gozdovih.

Sivi dren (Cornus sericea)

Listopadni grm, ki ima gladko, temnordečo - redkeje rumeno ali rjav o- skorjo, na kateri so prezračevalne brazgotine. Listi so jajčastosuličasti, dolgi 8 do 12 centimetrov, zgoraj so zeleni, spodaj sivi do sivozeleni. Cvetovi oziroma socvetja so dišeča in umazano bela. Koščičasti plodovi so beli ali svetlosivi, veliki od sedem do devet milimetrov. Sivemu drenu ustrezajo težka, namočena tla. Pojavlja se v mokriščnih habitatih, ob rekah, močvirjih, tudi v bližini naselij, kjer ga gojijo kot okrasni grm. Našli so ga predvsem v Ljubljanski kotlini in na nekaj lokalitetah na Gorenjskem.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE