8. 8. 2017 | Besedilo: Tjaša Sterle Polak
Tujerodne invazivne vrste z vrtov lahko škodujejo okolju
8. 8. 2017 | Besedilo: Tjaša Sterle Polak
Na slovenskih vrtovih raste veliko vrst tujerodnih rastlin (mahonija, glicinija, tumbergov češmin, lovorikovec, japonska medvejka, sivi dren, goji jagode, bambusi, čokoladna akebija, mnogolistni volčji bob, različne nebine, enoletna suholetnica, robinija, divji kostanj in nenazadnje tudi krompir in koruza). Zadnje štiri od naštetih so za ljudi zelo uporabne in njihove tujerodnosti nihče ne problematizira. Težava nastane, ko neka tujerodna vrsta nima uporabne vrednosti, povrh vsega pa je še invazivna. »Po nekaterih podatkih je kar dve tretjini invazivnih rastlinskih vrst prišlo k nam v naravo iz vrtov oziroma posredno iz vrtnarij. Njihovo število se zaradi vse večje ponudbe po vrtnarijah in z možnostjo nenadzorovanega nakupa semen preko spleta še povečuje,« je izpostavil dr. Aleksander Marinšek z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Slaba ozaveščenost o tujerodnih vrstah
Sajenje tujerodnih invazivnih rastlin na vrtu Marinšek pripisuje nizki ozaveščenosti prodajalcev in tudi kupcev. »Zaradi tega se kupci ne pozanimajo glede lastnosti teh vrst, pa tudi če bi se, velikokrat prodajalci tega znanja niti nimajo. Ljudje kupujemo z očmi … še posebej rože pa tudi hišne ljubljenčke,« je opozoril Marinšek. S tujerodnimi rastlinami lahko dobimo v vrt in naše okolje tudi slepe potnike – invazivne insekte in glive, če rastline ne pregledana Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Videz lahko vara
Čeprav kupca pritegne lep videz tujerodne rastline, se je pred nakupom dobro pozanimati, kakšno vrsto smo kupili. »Če ne drugega, si lahko z nepoznavanjem nakopljemo v svojem vrtu trdovratne probleme. Ena takih vrst je bambus, ki ga ni dobro, da posaditi v zemljo brez pregrade. V obratnem primeru se nam na vrtu lahko tako močno razraste, da bo za njegovo odstranitev potrebna težja mehanizacija,« je opisal Marinšek. Bambusi se v Sloveniji razširjajo le vegetativno, zato Marinšek svetuje, da jih imamo posajene v loncih ali betonskih koritih.
Druga taka vrsta je invazivna tujerodni užitni karpobrot,ki se predvsem v krajih s sredozemskim podnebjem lahko problematično razširja po vrtovih. »Najbolje, da se za take vrste ne odločamo, če jih že zanese na naš vrt, pa je najbolje, da jo čimprej odstranimo,« je svetoval Marinšek. Zelo nevarne so tudi hitrorastoče plezavke, ki se razširjajo s semeni in hkrati tudi vegetativno. Nepredvidljive so tudi nekatere grmovne in drevesne vrste, ki se močno razširjajo vegetativno: npr. pavlovnija, katalpa, robinija, amorfa. Teh rastlin raje ne sadimo v naše vrtove, svetuje Marinšek.
Japonski dresnik je tujerodna invazivna rastlina, ki je v Evropo prišla kot okrasna vrsta, težave pa povzroča še pelinolistna žvrklja ali ambrozija, ki ima alergen pelod in povzroča gospodarsko škodo zaradi izpada poljščin. Enoletna suholetnica je v zadnjih desetih letih preplavila polja, njive in pašnike po Sloveniji ter zmanjšala krmno vrednost in rastlinsko pestrost.
Delov rastlin ne odlagamo v gozd
Za preprečevanje širjenja tujerodnih rastlin je pomembno, da delov rastlin ali plodov po obrezovanju ne zavržemo v gozd, temveč jih kompostiramo in sušimo pred plodenjem ali sežgemo. Lahko jih oddamo tudi v zbirne center kot zeleni odrez. Marinšek opozarja, da je odlaganje takih rastlin ali njihovih delov v gozd najslabša in najmanj odgovorna izbira.
»Zelo pomembno je tudi, da zemljo ali vrtna tla, kjer so se zarasle invazivne tujerodne vrste ne odvažamo drugam, saj jih s tem širimo. Nekatere imajo zelo dolgoživo seme (npr. ambrozija), druge imajo trdovraten koreninski sistem ali gomolje, iz katerih poženejo nove rastline, pri določenih vrstah (npr. japonskemu dresniku) pa je dovolj le majhen košček rastlinskega dela in rastlina bo pognala in se razširila v novem okolju,« je izpostavil.
Sadnemu drevju najbolj škodujejo tujerodne vrste
Tujerodne vrste so sadnemu drevju škodljive zato, ker so se razvijale v drugih okoljih in pri nas nimajo naravnega sovražnika, drevesa pa nimajo ustreznih obrambnih sposobnosti.
»Ena od takih vrst je že dolgo znani in pri nas prisotni ameriški kapar, ki ima poleg jablan najraje hruške in črni ribez, pogosto pa ga najdemo tudi na breskvah, slivah in češpljah,« je naštel Marinšek. Škodljive so tudi različne jablanove uši.
»Veliko prihajajočo nevarnost pa predstavljata dva tujerodna hrošča: azijski kozlički, ki so jih že našli v Italiji, ter kitajski kozlički, ki so prisotni v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Napadajo okoli 200 vrst listavcev, vključno s sadnim drevjem, in kjer bodo napadli, bo treba posekati vse drevje,« je dodal.
Po pričakovanjih Gozdarskega inštituta Slovenije se bosta hrošča razširila tudi v Slovenijo, predvsem prek transporta v lesenem pakirnem materialu ali pa spontano iz sosednjih držav. »V tem primeru je pomembno, da hrošča čim prej odkrijemo v zgodnji fazi naseljevanja in ju odstranimo, še preden bi se začela invazivno širiti. Zato je dobro, da takšne organizme (pre)poznamo in znamo ukrepati. Pri veliko tujerodnih vrstah smo to že zdavnaj zamudili in nam ostane le njihovo bolj ali manj uspešno omejevanje in zatiranje,« je pojasnil.
PREBERITE ŠE:
Kako podnebne spremembe vplivajo na tujerodne vrste pri nas
