Stroški priprave tople sanitarne vode s sistemom centralnega ogrevanja so zunaj kurilne sezone in v prehodnih obdobjih razmeroma visoki. Kotel na kurilno olje, na primer, ki je pri nas poleg drv najbolj razširjen energent, je namreč v teh obdobjih zelo malo obremenjen, če je hkrati še star in s slabim izkoristkom (dobra petina oljnih kotlov pri nas je starejših od 20 let, so pred dvema letoma pokazali rezultati raziskave o energetski učinkovitosti Slovenije – REUS), je ogrevanje vode še toliko dražje.

Prav nič cenejša ni priprava sanitarne vode z električnimi bojlerji, s katerimi po podatkih iz raziskave REUS poleti in pozimi ogrevajo vodo v 77 odstotkih hiš in 98 odstotkih večstanovanjskih stavb. Skoraj dve tretjini jih je mlajših od deset let, četrtina je starih med deset in petnajst let, prevladujejo pa bojlerji z zmogljivostjo do sto litrov, pri čemer je pretočnih le za vzorec.

Gospodarna rešitev za ogrevanje vode so vsekakor solarne naprave, ki sicer pridejo v poštev le v hišah, ali sanitarne toplotne črpalke, katerih proizvajalci so poskrbeli tudi za stanovalce v večstanovanjskih stavbah – z malolitražnimi (100 litrov) stenskimi izvedbami manjše moči, ki lahko nadomestijo lokalni električni bojler. Če bi s tema dvema sistemoma zamenjali obstoječe energijsko neučinkovite naprave, bi se po besedah Rajka Dolinška iz agencije Informa Echo, ki je opravila raziskavo o energetski učinkovitosti v slovenskih domovih, poraba energije za pripravo tople vode na letni ravni zmanjšala za 15 odstotkov. Prihranjena energija na slovenski ravni bi zadoščala za ogrevanje približno 20.000 stanovanj.

Odgovor na vprašanje, zakaj se znebiti električnega bojlerja v kopalnici oziroma zakaj pripravo sanitarne vode ločiti od obstoječega centralnega sistema na kurilno olje ali zemeljski plin, je preprost – zaradi prihrankov energije in zato nižjih stroškov ogrevan­ja vode. Energetski svetovalec Franc Kalan je lani jeseni izračunal, koliko bi prihranili z omenjenimi ukrepi. Prihranki so največji, tudi do 80-odstotni, če s sanitarno toplotno črpalko (zrak/voda) zamenjamo zelo negospodaren sistem, denimo električni bojler, oljni kotel s slabim izkoristkom ali klasični plinski grelnik. Če je preskrba s toplo vodo v bloku zagotovljena z daljinskim ogrevanjem, bi z vgradnjo sanitarne toplotne črpalke dosegli 19-odstoten prihranek.

V prvem primeru bi bil prihranek 64-odstoten. Če bi ogrevanje vode ločili od centralnega sistema z oljnim kotlom s 55-odstotnim izkoristkom, bi bil prihranek 70-odstoten, skoraj 80-odstoten pa, če bi sanitarna toplot­na črpalka nadomestila ogrevanje vode z oljnim kotlom s 40-odstotnim izkoristkom. Prihranek je seveda manjši, če je obstoječi sistem priprave tople vode razmeroma gospodaren; če s sanitarno toplotno črpalko nadomestimo klasični plinski grelnik, bo prihranek približno 40-odstoten in le 20-odstoten, če bi z njo zamenjali kondenzacijskega. Naložba v sanitarno toplotno črpalko v tem primeru ni smiselna, saj bi bila povračilna doba predolga.

Zadostuje naprava z majhno močjo

Če bomo s toplotno črpalko ogrevali le sanitarno vodo, zadostuje naprava manjše moči, ki jo izberemo glede na predvideno porabo tople vode. Za povprečno štiričlansko družino, ki na dan porabi približno 200 litrov vode, zadostuje toplotna črpalka z močjo 2 kW, poleg nje pa je seveda nepogrešljiv 200-litrski hranilnik tople vode (za več uporabnikov mora imeti hranilnik prostornino vsaj 300 litrov).

Najpogostejša izbira je toplotna črpalka tipa zrak/voda, ki zajema toploto za ogrevanje iz okoliškega zraka – namestimo jo lahko v kleti, shrambi ali v katerem drugem prostoru, pri čemer je pomembno le, da je temperatura zraka v njem čim višja. Črpalka med delovanjem črpa toploto iz prostora, v katerem stoji, zato se ta ohladi za tri do pet stopinj Celzija, kar je idealno za klet, na primer, v kateri bo tako ves čas primerna temperatura za shranjevanje ozimnice.

Tudi v kuhinji ali kopalnici

Proizvajalci toplotnih črpalk že nekaj časa ponujajo tako ogrevalne kot sanitarne top­lotne črpalke, ki jih je mogoče namestiti na steno. Zaradi tega in zaradi privlačne oblike se je njihova uporabnost še razširila; toplotne črpalke nam ni več treba skrivati v kleti ali v kurilnici, namestimo jo lahko tudi v kopalnici ali kuhinji, saj so proizvajalci poskrbeli za všečen dizajn. Tako lahko na steno v kuhinji namestimo kompaktno toplotno črpalko za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, ki vsebuje vse ključne dele sistema razen hranilnika tople sanitarne vode, pojasnjujejo v podjetju Vitanest. Zanjo potrebujemo zelo malo prostora, saj meri 800 x 530 x 360 milimetrov. Če imamo v kuhinji dovolj prostora za nekoliko višjo napravo, pa lahko izberemo kompaktno različico z vgrajenim 200-litrskim hranilnikom tople sanitarne vode.

Sanitarne toplotne črpalke v stenski izvedbi so sicer namenjene za ogrevanje sanitarne vode tako v hišah kot stanovanjih, njihova moč pa zadostuje za potrebe dve- do štiričlanske družine, pravijo v podjetju Termo-tehnika in dodajajo, da so prav za vgradnjo na steno namenjene najnovejše izvedbe z vodenim zrakom (možnost sesanja zraka v prostoru, kjer stoji toplotna črpalka, in njegov izpih v druge prostore ali v okolico). Naprave z vodenim zrakom poleg ogrevanja sanitarne vode omogočajo pohlajevanje izbranih prostorov; zračni kanali so speljani od mesta zajema zraka skozi toplotno črpalko do mesta izpusta, pri čemer skupna dolžina kanalov ne sme presegati deset metrov. Stenske naprave so hkrati edina alternativa, če se želimo v kopalnici znebiti električnega bojlerja. Primerne so tudi za hiše, kjer bi bili sicer potrebni dolgi razvodi vroče vode in cirkulacije.

V Gorenju dodajajo, da stenske izvedbe poleg sodobne oblike odlikujejo tudi tehnološke izboljšave, kot so rotacijski kompresor, ki omogoča boljše izkoristke, namesto klasičnega kondenzatorja je vgrajen cevni kondenzator, ki je ovit okoli zunanje stene kotla, s čimer se izognemo nevarnosti vdora hladilnega sredstva v vodo, nizkotemperaturno delovanje od minus 7 do plus 35 stopinj Celzija pa omogoča, da energijo oziroma toploto zraka črpa ne le iz notranjih prostorov, temveč skozi zračne priključke tudi od zunaj. Stenske izvedbe sanitarnih toplotnih črpalk so poleg tega lahko opremljene z zaslonom za udobno in pregledno upravljanje na dotik.

Vgradnja toplotne črpalke, bodisi sanitarne bodisi ogrevalne, je mogoča tudi v večstanovanjski stavbi, odvisno od obstoječega sistema ogrevanja oziroma možnosti odklopa z njega. Seveda se postavlja vprašanje, ali se naložba splača. Če vsak mesec za ogrevanje plačujete 200 evrov ali celo več in če se ne nameravate preseliti, potem je naložba upravičena, pravijo v podjetju Knut. Stanovalcu bloka na Gorenjskem so tako pred začetkom lanske kurilne sezone vgradili toplotno črpalko za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Težav z namestitvijo notranje enote in zalogovnikov ni bilo, saj je bilo stanovanje dovolj veliko, tudi sicer je notranja enota majhnih mer, 170 x 60 x 60 centimetrov, in lahko stoji celo v kuhinji, medtem ko je zunanja enota nameščena na fasadi in ne presega velikosti zunanje enote klimatske naprave. Letni stroški za ogrevanje prostorov in sanitarne vode zdaj ne presegajo 200 evrov, pravijo v podjetju. Res pa je, da je imel stanovalec pred izvedbo naložbe kar nekaj težav z upravnikom oziroma tamkajšnjim podjetjem, ki blok oskrbuje z daljinsko toploto. O tem bomo pisali v eni od prihodnjih številk priloge Deloindom.