Odgovarjamo na vprašanja o ceni električne energije in načinu obračunavanja, pojasnjujemo, kakšne so lahko razlike med kakovostjo toplotnih črpalk priznanih evropskih in slovenskih proizvajalcev in tistimi, ki prihajajo na naš trg iz Kitajske, predstavljamo postopek pridobivanja potrebnih dovoljenj za izkoriščanje toplote podtalnice, kako in kdaj lahko zaprosimo za nepovratna sredstva in ugodnejše ekoposojilo. V celoti pa objavljamo pismo bralca, ki se sprašuje, ali so toplotne črpalke res prava izbira za ogrevanje.

Cena električne energije

Predlagala bi, da sprožimo akcijo, s katero bi pri elektrodistribucijskih podjetjih za pogon toplotne črpalke (TČ) in obtočnih črpalk dosegli za 50 odstotkov nižjo ceno, kot jo sicer zaračunavajo gospodinjstvom. V nasprotnem bo ekonomski izračun (ob vse nižji ceni nafte) marsikoga odvrnil od tega, da za ogrevanje vgradi TČ. Trkanje zgolj na ekološko zavest pri pregovorno varčnih Slovencih nima smisla. Darja iz Laškega

Ogrevanje s TČ je pri temperaturah nad lediščem učinkovito. Ugotovil sem, da črpalka deluje tudi pri temperaturi –10 stopinj Celzija, le raba električne energije je večja. V prvih osmih dneh januarja se je ta povečala s prejšnjih 15 do 20 kWh na 33 kWh na dan. Zato sem se odločil, da bom v takšnih razmerah ogreval le s kurilnim oljem, TČ pa bo namenjena ogrevanju pri temperaturah nad lediščem. Z ogrevanjem sanitarne vode ni nikakršnih težav. Naložba v tak sistem je bila 10 tisoč evrov, zato je kljub dobremu delovanju kar nekaj dvomov. Je bila glede na zdajšnjo nizko ceno kurilnega olja in povišanje cene električne energije ter načina njenega obračunavanja odločitev za TČ gospodarna? Ali nismo vsi graditelji, ki razmišljamo gospodarno, ekološko in smo pri investiciji segli globlje v žep, nepremišljeno zaupali državi Sloveniji? Ta zdaj našo naprednost »nagrajuje« z bistveno povišano ceno zelene elektrike. Vsaka TČ deluje samo na elektriko, s tem pa je raba v gospodinjstvu bistveno večja od običajne, ki jo elektrodistributerji ponujajo po še sprejemljivi, ceni. Nujno je združiti uporabnike alternativnih virov energije in doseči pri državi ustrezno obračunavanje. Nujno je treba pripraviti primeren predlog in upoštevati družine z večjim številom otrok, ki nedvomno porabijo več energije. Sistem cenovno primerne povprečne porabe na števec je povsem nerealen in diskriminatoren do številčnejših družin in do alternativnih porabnikov. Nujno je treba pripraviti realen izračun stroškov električne energije pri različnih vrstah porabnikov (TČ, večje družine, drugo) in prikazati realno razliko stroškov pri kurjenju z različnimi kurivi ter s tem povezano smiselnost uporabe TČ v primerjavi s plinom ali z zdajšnjo ceno kurilnega olja. Jože s Škofljice

Cena elektrike je odvisna od priključne moči gospodinjstva in od količine porabljene energije. Velja, da cena z višjo priključno močjo in večjo rabo zaradi faktorja učinkovite rabe energije raste. Še višja je cena zelene elektrike. V Elektru Ljubljana pojasnjujejo, da je progresiven način obračunavanja elektrike zasnovan kot spodbuda k varčevanju. Zato svetujejo, da se za vgradnjo TČ odločijo le odjemalci, ki imajo zelo dobro toplotno izolirane hiše, saj so v njih potrebe po ogrevanju in s tem rabi električne energije manjše. To pomeni manjšo rabo in nižjo ceno elektrike. V hišah, ki so energijsko potratne, so stroški za elektriko primerljivi s stroški za fosilna goriva. Uporaba TČ v takšnih primerih ni gospodarna. Zavedajo se, da je učinkovitost TČ v primerjavi z električnim gretjem veliko boljša, a kljub temu opozarjajo na dejstvo, da v Sloveniji približno tretjino elektrike proizvedemo v termoelektrarnah, v strukturi primernih virov za njeno proizvodnjo, ki jo kupuje Elektro Ljubljana, pa je delež energije iz termoelektrarn, torej pridobljene iz premoga in lignita, 47-odstoten. Kljub temu analizirajo možnosti dodatne ponudbe odjema elektrike za uporabnike TČ. Dolgoročno napovedujejo posebno ponudbo za vse odjemalce, ki se bodo pripravljeni prilagoditi učinkoviti rabi energije.

Podobno za zdaj obračunavajo rabo električne energije tudi v Elektru Primorska, kjer so povedali, da razmišljajo o uvedbi sistema, po katerem bi lastnikom TČ priznali določen popust. Kaj pripravljajo, za zdaj še ne želijo povedati.

Ali obstajajo merilni sistemi za merjenje (dvotarifno) porabljene energije s toplotno črpalko ali pa je treba vgraditi še klasični števec in kontaktor za preklapljanje? Jože s Škofljice

O ločenem merjenju rabe električne energije TČ na Elektru Ljubljana ne razmišljajo, ker to stroškovno ni opravičljivo. Takšno merjenje so že pred leti uvedli v Nemčiji, a ga zdaj opuščajo, saj ni prineslo želenih učinkov in rezultatov, še pravijo. V Elektru Primorska dodajajo, da odjemalec lahko namesti merilnik za rabo elektrike TČ, vendar je ta namenjen le njegovi evidenci.

Kakovost toplotnih črpalk

Ponudba TČ je vse večja. Poleg TČ priznanih evropskih proizvajalcev so na voljo tudi TČ iz Kitajske in drugih držav Daljnega vzhoda, ki jih lahko kupimo v večjih trgovinah s tehničnim blagom in pri trgovcih, ki so se prej ukvarjali le s prodajo klimatskih naprav. Zanima me, kako povprečen uporabnik, ki tehnično ni podkovan, izbere primerno TČ in ali obstaja razlika v kakovosti glede na njihov izvor. Marjan iz Murske Sobote

Najmanj težav s kakovostjo, učinkovitostjo in gospodarnostjo TČ bo, če najprej izberete usposobljenega projektanta strojnih inštalacij, ki ima preverljive reference. Ta bo za konkretno hišo in njene potrebe izdelal natančen projekt in tudi svetoval izbiro kakovostne in preverjene TČ. Seznam pooblaščenih projektantov lahko dobite na Inženirski zbornici Slovenije. Strokovnjaki nakup TČ v trgovini, brez pravega projekta, odsvetujejo, saj je njihova učinkovitost odvisna od vrste dejavnikov, ki smo jih že predstavili. Če se že odločate za tak nakup, svetujejo, da preverite, ali je TČ izdelal proizvajalec z dolgoletnimi izkušnjami ali pa gre za blagovno znamko, za katero se skriva neznan proizvajalec. Preveriti je treba, ali ima prodajalec izkušnje z načrtovanjem in vgradnjo sistema oziroma ali ima za to usposobljene pogodbene sodelavce. Dokaz kakovosti so tudi jamstvena doba, servisna storitev in možnost dobave nadomestnih delov. Preveriti velja, ali je proizvajalec član ali vsaj pridruženi član evropskega združenja proizvajalcev toplotnih črpalk.

Zgolj tehnični listi, ki so priloženi TČ in na katerih so podatki o letnem grelnem številu, priključni moči in moči TČ, so lahko zavajajoči. Preveriti je treba, ali je zapisano grelno število izračunano na podlagi standarda EN 14511, ki velja v EU in natančno določa pogoje izračuna za posamezno vrsto TČ. Grelno število je namreč odvisno od razlike v treverzibilno toplotno črpalkoemperaturi vira toplote in temperature v ogrevalnem sistemu, upoštevati pa je treba tudi energijo za obtočne črpalke, potopne črpalke pri podtalnici in ventilatorja ter energijo, ki je potrebna za odtajevanje uparjalnika pri TČ zrak/voda, če je ta zunanja. Če navedeni standard izračuna grelnega števila ni upoštevan, so lahko odstopanja od vrednosti, zapisane v tehnični dokumentaciji, velika. To pomeni, da bo črpalka za svoje delovanje rabila bistveno več elektrike, kot bi pričakovali glede na zapisano grelno število.

Plin hladilnega sredstva v TČ

Letos nameravam zamenjati obstoječi sistem ogrevanja na zemeljski plin s toplotno črpalko zrak/voda. Zanima me, zakaj v Evropi ni zanimanja za toplotne črpalke, ki kot hladilni plin uporabljajo ogljikov dioksid, ter kakšne so prednosti in pomanjkljivosti tega v primerjavireverzibilno toplotno črpalko s plinoma R410A in R407C? Sistemi z ogljikovim dioksidom so zelo razširjeni na Japonskem, saj ima ta plin vrednost GWP (potencial globalnega segrevanja, Global Warming Potential) ena, plina R410A in R407C pa imata vrednosti 1900 in 1600. Marjan iz Ljubljane

Ogljikov dioksid se kot plin uporablja v velikih hladilnih sistemih, v manjših TČ za ogrevanje pa zelo redko, pravijo v podjetju Termotehnika. Čeprav ima vrsto dobrih lastnosti, kot so nizka cena, negorljivost, je brez barve in vonja, višje temperature uparjanja in s tem večja učinkovitost, pa velja, da so grelna števila TČ s tem plinom nižja od grelnih števil TČ s plinoma R410A in R47C, še dodajajo. Poleg tega je pri TČ zrak/voda, ki so polnjene z ogljikovim dioksidom, težava odtajevanje pri najpogostejših zimskih temperaturah od tri do minus pet stopinj Celzija, ko je v zraku običajno precej vlage. Edina prednost ogljikovega dioksida pred drugimi hladilnimi plini je veliko manjša vrednost GWP, kar pomeni manjše obremenjevanje ozračja s toplogrednimi plini, še dodajajo.

Podtalnica

Vemo, da je na območju, kjer živimo, podtalnica. A samo vrtanje in iskanje je zelo drago in nezanesljivo in izvedel sem, da so pri pridobivanju koncesij za uporabo podtalnice v te namene težave, zato razmišljam o TČ zrak/voda. Zdravko iz Kostanjevice na Krki

Za izkoriščanje toplote podtalnice potrebujemo vodno dovoljenje, za katero je treba na Agencijo RS za okolje vložiti vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote. Za dovoljenje, ki ga mora agencija izdati v 60 dneh po prejemu popolne vloge, je treba odšteti 17,73 evra za plačilo takse. Na agenciji so povedali še, da je treba, če je vrtina za podtalnico predvidena na vodovarstvenem območju, pred tem pridobiti še dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. Obrazci za vloge so dostopni na spletni strani agencije. Na strani je dostopna je tudi hidrogeološka karta, kjer lahko preverimo, ali je na parceli podtalnica. Vendar to ni dovolj za vgradnjo TČ voda/voda. Treba je narediti poskusno vrtino in analize vode, geolog pa naj opravi tudi črpalčni poskus in ugotovi, ali je pretok vode zadosten.

Toplotna črpalka v novogradnji

Marjeta iz Rogaške Slatine pravi, da bodo spomladi gradili družinsko hišo. Razmišljajo o ogrevanju s toplotno črpalko, zato imajo več vprašanj.

• V projektni dokumentaciji ta način ogrevanja ni predviden, ali potrebujemo novo soglasje, dovoljenje?

Če je projekt ogrevanja v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja narejen za zemeljski plin, kurilno olje ali kak drug energent, in ne za TČ, morate na pristojni upravni enoti vložiti volgo za spremembo oziroma dopolnitev gradbenega dovoljenja, pojasnjujejo na UE Ljubljana, izpostava Šiška. Priložiti morate nov projekt za strojne inštalacije sistema ogrevanja, ki ga mora izdelati pooblaščeni inženir strojništva.

• Kaj storiti, če nam temperatura v prostorih ne zadošča?

Projekt mora biti narejen tako, da so predvidene želene temperature v prostorih, pri tem pa upoštevane dolgoletne povprečne zunanje temperature, ki so značilne za posamezno lokacijo. Temu in seveda toplotnim izgubam primerno morata biti izbrana moč TČ in načrtovano talno gretje, ki je najprimernejše v takšnem sistemu. Pravilno mora biti dimenzioniran tudi zalogovnik toplote in bojler za sanitarno vodo. Če bo sistem vgrajen na podlagi dobrega projekta, je skrb, da bi bile temperature v prostorih prenizke, praviloma neupravičena.

• Kakšne so možnosti ohlajevanja prostorov poleti?

Za hlajenje poleti je treba izbrati reverzibilno toplotno črpalko, ki poleti obrne svoj krog delovanja. Z vgradnjo stropnega gretja ali konvektorjev pod okna pa boste zagotovili učinkovitejše hlajenje prostorov. Če se odločite za stropno gretje, delovanje TČ poleti ni potrebno, dovolj je, da obtočna črpalka požene ohlajeno vodo po sistemu. Temperatura vira toplote, če je to zemlja ali podtalnica, je poleti nižja od temperature zraka v prostorih. Talno gretje za hlajenje poleti ni primerno.

• Kakšne so možnosti okvar?

Sistem ogrevanja s TČ ne zahteva posebnega vzdrževanja. Najobčutljivejši del je uparjalnik, ki ga je treba vsaki dve do tri leta očistiti, enako velja za vodne poti. Proizvajalci priporočajo, da pooblaščeni serviser enkrat na leto pregleda raven olja v kompresorju ter tesnost cevnih povezav in polnitev sistema s hladivom. Pri zemeljskem kolektorju in geosondi je treba občasno pregledati tlak v sistemu in preveriti količino medija prenosa toplote v zemeljskem kolektorju. Pokvari se lahko na primer motorni pogon obročne črpalke in takrat ga preprosto nadomestimo z novim, njegova cena ne presega 100 evrov.

• Ali je mogoče pridobiti kakšne državne subvencije?

Za vgradnjo toplotne črpalke zemlja/voda in voda/voda lahko dobite nepovratna sredstva Eko sklada, vendar le v okviru spodbud za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Samo za vgradnjo toplotne črpalke ne. Predvidoma konec februarja bo objavljen nov razpis za ugodnejša eko posojila, na podlagi katerega bo mogoče zaprositi za posojilo le za nakup toplotne črpalke. Natančni pogoji bodo znani po objavi v uradnem listu konec februarja. Za zdaj smo izvedeli le, da bo višina sredstev v razpisu enaka ali celo malo višja kot v prejšnjem.

Dobre izkušnje

Avgusta lani smo za ogrevanje stare hiše v Kosezah pri Ilirski Bistrici s 70 centimetrov debelimi kamnitimi zidovi, ki niso izolirani, in s streho, ki na kateri je le pet centimetrov mineralne volne, vgradili ogrevalno TČ zemlja/voda z močjo 12 kW in 130-litrskim zalogovnikom. Postavili smo klasični vodoravni zemeljski kolektor, šest zank v zelo vlažni ilovnati zemlji. Torej smo ogrevalno (nizkotemperaturno – max. 50 stopinj Celzija povratnega voda) TČ postavili v staro hišo, ki je le delno izolirana (novejši prizidek) po standardih, ki že dolgo ne veljajo več. Prej smo imeli oljni kotel, s katerim smo v povprečju porabili 2500 litrov kurilnega olja. Z njim smo ogrevali tudi sanitarno vodo. Hiša ima približno 120 m² ogrevalne površine, ki jo ogrevamo z radiatorji. V zadnjem trimesečju lani je znašala povprečna raba elektrike za TČ približno 30 kW na dan, pri tem pa je v povprečju delovala sedem ur na dan. Pri zunanji temperaturi minus pet stopinj Celzija deluje 10 ur na dan, pri temperaturi –13 stopinj Celzija pa 14 ur. Izračunali smo tudi prihranek in dobo vračila investicije v TČ. Za ta projekt smo pridobili posojilo Eko sklada. Zaradi uvedbe količnika višje porabe (KVP) smo izračunali, koliko se nam bo ta podražitev elektrike poznala (v absolutnem in relativnem smislu). Kljub temu da bo strošek za elektriko zaradi KVP približno 630 namesto 500 evrov, bomo vsako leto, upoštevajoč povprečno ceno kurilnega olja v letu 2008, prihranili od 1300 do 1500 evrov.

Običajno TČ priporočajo samo tistim, ki imajo hiše izolirane po najvišjih standardih, a naš primer dokazuje prav nasprotno. Če odmislimo trenutni padec cene kurilnega olja in domnevamo, da se bo cena še naprej višala, kot se je prej, in upoštevamo, da se cena kurilnega olja viša veliko hitreje kot pa cena električne energije, lahko sklepamo, da bo ta letni prihranek vsako leto večji. Izračunali smo, da se nam bo naložba v TČ povrnila najpozneje v desetih letih. Robert iz Ilirske Bistrice

So toplotne črpalke prava izbira?

V veljavi so novi gradbeni predpisi, po katerih bo moral vsak novozgrajen objekt ob izdatnejši toplotni izolaciji za svoje energetske potrebe vsaj 20 odstotkov energije zagotoviti iz obnovljivih virov. Zato bo moral vladni strateški svet za energetiko najti pravi odgovor tudi na vprašanje, zastavljeno v naslovu.

V urbanem okolju in marsikje drugod bo zahteva o 20 odstotkih obnovljivih virov energije skoraj zagotovo izvedljiva le z uporabo toplotnih črpalk ali z nakupom zelene elektrike od kvalificiranih proizvajalcev po štirikrat višji ceni, kot velja pri elektrodistributerjih. Dokaz so novi stanovanjski bloki ob železniški progi pri viški cerkvi v Ljubljani. Vsako od več sto stanovanj od pritličja do zadnjega nadstropja ima vgrajeno toplotno črpalko zrak/zrak, ki je hkrati klimatska naprava za hlajenje poleti.

Mediji poleg drugih najbolj znanih obnovljivih virov energije (vodne energije, biomase, fotovoltaike, vetrne energije) predstavljajo toplotne črpalke kot zelo učinkovit vir toplotne energije. Te glede na vir, iz katerega črpajo toplotno energijo pri nižji temperaturi, pri grelnem številu od 3 in vse do 5,2 oddajo v ogrevalni sistem tri- do 5,2-krat več energije, kot za svoj pogon porabijo električne. Ob dosedanji ceni elektrike za gospodinjski odjem, »predkriznih« cenah fosilnih goriv, ugodnih posojilih ali celo subvencijah za naložbo in ob ugodnih terenskih razmerah se finančna konstrukcija gotovo izide, čeprav je treba upoštevati, da toplotna črpalka varčuje le, ko obratuje, obresti za posojila pa tečejo vse leto. Vendar je ugodna podoba toplotne črpalke kot obnovljivega vira energije varljiva, saj vzdrži le, dokler jo gledamo od hišnega električnega števca. Ko upoštevamo, od kod in kakšna je električna energija za njen pogon, se njena fizikalna slika močno poslabša.

V Sloveniji približno petino vse porabljene električne energije uvozimo, v glavnem iz termoelektrarn v BiH, petino je proizvedejo hidroelektrarne, tri petine pa slovenske termoelektrarne, od tega Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) približno dve petini in slovenski del Jedrske elektrarne Krško (JEK) petino. Pozimi je delež hidroelektrarn zaradi nizkega vodostaja še manjši, tako da je več kot štiri petine vse električne energije proizvedene v termoelektrarnah, ki jih poganjajo fosilna in v določenem deležu jedrska goriva.

V TEŠ in termoelektrarnah v BiH je v blokih, ki delujejo na visokih parametrih pare 550 stopinj Celzija in 180 barov, termični izkoristek približno 40-odstoten. V JEK, ki zaradi parogeneratorjev ne deluje na tako visokih parametrih, je termični izkoristek pod 40 odstotki.

To pomeni, da parna turbina odda generatorju samo 40 odstotkov kurilne vrednosti premoga (plina, nafte), ki zgori v kotlu. Čeprav imajo generatorji teh velikosti visoke izkoristke (približno 90-odstotne), je takoj na njihovih odvodih, še pred blok transformatorjem, odjem za lastno porabo elektrarne, ki ob obveznem odžvepljevanju dimnih plinov porabi približno 10 odstotkov generirane električne energije. Tako je na pragu elektrarne na visokotemperaturnih odvodih blok transformatorja z izkoristkom približno 98,5 odstotka izkoristek bloka le še približno 35-odstotni (0,40 x 0,99 x 0,9 x 0,985 = 0,35).

Na poti do električnega števca v posamezni hiši so še 220- ali 400-kilovoltni daljnovod, transformator 220 kV/110 kV ali 400 kV/110 kV, daljnovod 110 kV, transformator 110 kV/20 kV, zračni ali kabelski vod 20 kV, transformator 20 kV/0,4 kV in še zračni ali kabelski vod do števca v hiši. Vse zaporedno vezane naprave in napeljave znižajo izkoristek na približno 25 do 27 odstotkov. Tega se zaveda tudi država (pristojno ministrstvo za gospodarstvo), ki kvalificiranim proizvajalcem – ti prodajajo zeleno elektriko tako rekoč na mestu porabe – priznava štirikrat višjo ceno, kot jo zaračunavajo elektrodistributerji gospodinjstvom (0,38 evra proti 0,095 evra). Kvalificirani proizvajalci v primerjavi s termoelektrarno privarčujejo štirikrat več energije iz fosilnih goriv. Če toplotno bilanco hiše izračunamo z upoštevanjem proizvodnje elektrike od deponije premoga v termoelektrarni do toplotne črpalke v hiši, ugotovimo:

• da je za 4 kWh oddane toplote v grelni sistem hiše toplotna črpalka z grelnim številom 4 iz okolice (zemlje, podtalnice ...) počrpala 3 kWh in za to porabila 1 kWh električne energije,
• da je bilo treba za proizvodnjo te 1 kWh v termoelektrarni pokuriti za 4 kWh fosilnega goriva oziroma da smo za črpanje 3 kWh iz okolice v termoelektrarni morali pokuriti za 4 kWh fosilnega goriva,
• da bi enako ogrevanje v hiši dosegli brez toplotne črpalke in brez termoelektrarne, če bi v njej neposredno pokurili za 4 kWh fosilnega goriva,
• da se zato tudi bilanca ogljikovega dioksida ni bistveno izboljšala,
• da je toplotna bilanca neodvisna od cene električne energije; ta vpliva le na (ne)rentabilnost toplotne črpalke,
• da je, ne glede na ceno fosilnih goriv, električno energijo iz termoelektrarn in tudi iz hidroelektrarn negospodarno porabljati za gretje, če grelno število toplotne črpalke ni višje od 4 in če jo lahko prodamo za več kot štirikratni ekvivalent fosilnega goriva.

Do zdaj so bile toplotne črpalke redkost in podvig posameznikov, ki so svojo finančno konstrukcijo gradili s pogledom le na svoj električni števec, zdajšnjo ceno gospodinjskega toka in »predkrizno« ceno fosilnih goriv. Z novimi gradbenimi predpisi pa postajajo pravzaprav (skoraj edina dosegljiva) obveznost. Njihova skupna instalirana moč bo precej obremenila elektrodistribucijsko omrežje in tudi elektroenergetski sistem na višjih nivojih; pojav toplotnih črpalk na fasadah blokov, kot so na Viču, bo množičen in občuten.

Gradbeni predpis o 20-odstotni energijski oskrbi novogradenj iz obnovljivih virov energije je korak v napačno smer. Prava izbira je gosto posejana mreža manjših kogeneracij, termoelektrarn toplarn na biomaso in obvezni priključek novogradenj nanje. Kogeneracijske protitlačne elektrarne kljub svoji manjši instalirani moči delujejo z veliko večjim toplotnim izkoristkom kot velike kondenzacijske turbine, ki približno 60 odstotkov toplote kuriva izgubljajo v kondenzatorju. Zaradi teritorialne razpršenosti bi lahko z odpadno toploto zunaj ogrevalne sezone ogrevale rastlinjake, bazene, kopališča, vodne parke, manjše plinske terminale za utekočinjen naftni plin. Z njihovo postavitvijo bi se morda lahko odpovedali drugemu bloku JEK ali šestemu bloku TEŠ. Z uporabo lesa iz naših gozdov bi hkrati problem emisij ogljikovega dioksida reševale veliko bolj učinkovito in dokazljivo kot mala hišna kurišča. V njih pa bi precej ljudi dobilo zaposlitev, pri njihovi gradnji in obratovanju bi se močno dvignila raven tehničnega znanja, kot je že bila v času, ko smo gradili JEK. Adolf Potokar iz Ljubljane

Delo in dom, 28. januar 2009