Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Poleti vrtnarimo z mislijo na jesen

Kljub vročini le najdimo čas in poskrbimo, da gredice, s katerih smo pobrali vrtnine, ki so sklenile svoj življenjski krog, kot so zgodnji krompir, spomladanska solata, čebula, česen in še kaj, zapolnimo z novimi vrtninami, ki nam bodo bogatile mizo jeseni in pozimi. Hkrati pa ne pozabimo na nego tistih, ki nas zdaj izdatno obdarujejo.

Za jesensko skledo vitaminov je še zmeraj čas, da presadimo sadike jesenske sorte endivije eskariol zelena in jesenskega radiča sort palla rosa, pan di zucchero, castelfranco. Pobirali jih bomo do prve slane, če jih prekrijemo s tunelom ali vrtnarsko kopreno, pa še kakšen mesec dlje.

Zimske sorte radiča, kot so averto, palla bianca, bianco di milano, anivip, monivip, treviški rdeči, tržaški solatnik, še zmeraj lahko sejemo. Pridelek bomo pobirali pozimi in zgodaj spomladi.

Ne pozabimo posaditi sadik poznega zelja, cvetače, brokolija ter glavnatega, listnatega in brstičnega ohrovta. Za vse to bo najbolje, če po setvenem koledarju izberemo dan, ugoden za list, razen za brokoli, za katerega bodo ugodnejši dnevi za cvet. Glavnati in brstični ohrovt zlahka preživita zimo na prostem oziroma bosta še slajša, če ju vsaj nekajkrat pred pobiranjem ujame slana.

Por je še ena zelenjadnica, na katero ne smemo pozabiti. Ne samo da bo ta krasna rastlina z usločenimi listi s kovinsko mod­rikastim poprhom krasila naš vrt, tudi jedilnik bo popestrila pozimi. V tem času je pogost napad porove muhe, zato sadike takoj ob presajanju na stalno mesto zaščitimo z vrtnarsko kopreno.

Črna redkev, podzemna koleraba in strniščna repa so gomoljevke, ki so vir vitaminov in mineralov vso zimo, zato jim namenite vsaj nekaj prostora. Pobiramo jih lahko sproti po potrebi, saj je zemlja dober izolator, lahko pa jih pred zimo poberemo, očistimo in zložimo v zabojčke s slamo ali peskom, zabojčke pa hranimo v hladni kleti. Gredic pred setvijo gomoljevk ni treba gnojiti, le zrahljamo jih z vilami. Pozneje posevek redčimo. Ob redčenju mladih rastlinic ne zavrzite, ampak jih cele skupaj z listjem uporabite v kuhinji. Lahko jih podušite kot špinačo ali preprosto pojeste surove v solati.

Ponavljajoče se setve

Še vedno lahko sejemo solato, vendar izbiramo poletne sorte, ki so odporne proti vročini in uhajanju v cvet. Takšne so rozetasti sorti pasha in hardy, krhkolistna glavnata great lakes ter mehkolistni ovation in štirje letni časi. Krhkolistna glavnata poletni čudež in rozetasta till poleg vročine tudi zelo dobro prenašata sušo. Sejemo po malem in večkrat, manjše količine v razmiku deset do štirinajst dni. Tako se ne bo zgodilo, da bi imeli naenkrat preveč solate, ki je ne bi mogli pojesti, že kmalu pa bi je primanjkovalo. V intervalih sejemo še nizki stročji fižol, nadzemno kolerabico, krešo, rukolo, radič za rezanje.

Sejemo rastline za izboljšanje prsti

Če imamo na vrtu prst slabše kakovosti, bodisi preveč peščeno bodisi preveč ilovnato in s premalo humusa, lahko na izpraz­njene grede posejemo katero od rastlin za zeleno gnojenje. Te zelo hitro kalijo, hitro rastejo in naredijo veliko zelene mase. Tla so zato v zelo kratkem času prekrita in zaščitena pred negativnimi vremenskimi vplivi. Imajo tudi zelo močan in razvejen koreninski sistem, ki prodre v globlje plasti. Korenine tako rahljajo tla, jih zračijo, izboljšujejo njihovo strukturo. Velikokrat se zgodi, da rastline, ki jih gojimo, ne porabijo vseh hranil, zato se ta spirajo. Z rastlinami za zeleni podor jih ohranimo v zgornji plasti zemlje. Ker bogatijo tla s trajnim humusom, se lahko zmanjša potreba po gnojenju za polovico.

V tem času lahko sejemo ajdo, katere koreninski izločki uničujejo semenski plevel, belo gorjušico in oljno redkev, s katerimi se znebimo ogorčic, volčji bob in aleksandrijsko deteljo – metuljnici, ki bogatita tla z dušikom. Te rastline čez zimo propadejo in jih vdelamo v tla že zgodaj spomladi. Prezimni metuljnici inkarnatka in lucerna prezimita, spomladi ju lahko pustimo na vrtu še nekaj časa. Tako sta predposevek zelenjadnicam, ki pridejo na gredo za njima poleti in jeseni. Vmes ju požanjemo.

Redno pobiranje plodov

Za nekatere zelenjadnice velja, da bodo bolje cvetele, če bomo redno pobirali že dozorele plodove. Če pustimo denimo kumaro dozoreti do konca, dobi rastlina sporočilo, da je njen razvojni krog končan, z zrelim plodom in semeni je poskrbljeno za njeno potomstvo. Zato ne bo več nastavljala cvetov in na njej ne bo plodov. Taki so poleg kumar še nizki in visoki stročji fižol, bučke, buče in paprike.

 

PREBERITE ŠE:

Napake na vrtu: Z jesenjo se krog ne konča

Pozne setve in sajenje: Gredice ne smejo ostati prazne