Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Foto: Jure Eržen/Delo
Foto: Jure Eržen/Delo

Lubadar: ogolelim pobočjem grozi erozija

Zaradi napada podlubnika so na nekaterih območjih Zgornje Gorenjske nastale velike prazne površine. Te bo potrebno pogozditi, saj obstaja velika nevarnost erozije, predvsem na Dovjem. Vendar lastniki gozdov tega sami ne bodo zmogli. Gozdarji in župani predlagajo uvrstitev napada gozdnih škodljivcev med naravne nesreče.

Na Zgornjem Gorenjskem je do sedaj zaradi lubadarja uničenih že 305.000 kubičnih metrov lesa, to je 265.000 dreves. Najbolj prizadeto je območje Bohinja, močneje prizadeta pa so tudi vznožja in pobočja Mežakle, Pokljuke, Jelovice in Karavank ter osamelci okoli Bleda, je na novinarski konferenci na Bledu povedala Vida Papler Lampe iz blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

"Letos smo našli že toliko lubadark kot za dve Bohinjski ali pet Blejskih jezer. To so take površine, da si pred leti niti nismo mogli predstavljati, da je mogoče," je izpostavila in ocenila, da so to razmere, ki bi jih lahko razglasili za izredno stanje.

Poleg tega se praktično vsak teden kažejo nove rjave površine, gradacija pa naj bi trajala še dve leti. Razvojni krog lubadarja se sklene v šestih do osmih tednih in vsaka samica ima 50 potomcev, zato se tudi število napadenih dreves eksponentno širi, če les ni pravočasno pospravljen, je opozorila.

Sanacija ne poteka kot bi morala

Blejska enota je izdala že 3900 odločb in 200 sklepov o izvršbi in doslej je bilo pospravljenih 260.000 kubičnih metrov lubadark. S sanacijo se trudi več kot 70 izvajalskih ekip, a sanacija ne poteka kot bi v teh razmerah morala. Izvajalce ovirajo deževje in neurejeni dovozi.

Pokazalo se je tudi, kako velika težava je lastniška razdrobljenost. Le še 25 odstotkov je lastnikov, ki sami opravijo delo v svojem gozdu, od drugih 75 odstotkov pa je četrtina takih, ki se sploh ne odzovejo, ostali zaupajo delo izvajalcem, je povedal vodja blejske enote ZGS Andrej Avsenek in opozoril tudi na to, da se je pojavila vrsta slabo usposobljenih izvajalcev.

Medtem ko so velike težave že s samim pospravilom lubadark, pa se obetajo še večje težave pri obnovi gozda. Približno tretjino ali četrtino ogolelih površin bo nujno pogozditi, saj se lahko pojavita erozija in plazenje, na Gorenjskem je namreč kar precej gozdov z varovalno funkcijo. Tako je tudi na Dovjem, kjer so velike gole površine zelo zaskrbljujoče.

Lastniki upajo na pomoč države

Kot je povedal eden večjih lastnikov gozdov na Dovjem Roman Gašperin, lastniki sami obnove ne bodo zmogli. Sanacija potencialnega erozijskega žarišča bo komplicirana in težka za izvedbo. Potrebnih bo veliko finančnih sredstev, problem je tudi pomanjkanje sadik. Strošek obnove je ocenjen na okoli 8000 evrov na hektar.

"Gozd je treba nujno obnoviti, ker so posledice lahko res zelo hude. Gre za strme, velike terene in erozijsko občutljive površine," je opozoril Avsenek. Ob tem je poudaril, da zakon, ki k obnovi zavezuje lastnike, ni operativen in ga ni mogoče izvajati. "Treba bo najti sistemsko rešitev, da bomo dejansko pristopili k strokovni obnovi," je izpostavil.

Gozdarji zato skupaj z župani Zgornje Gorenjske in direktorjem Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Stevom Ščavničarjem predlagajo novelacijo zakona za odpravo posledic naravnih nesreč, tako da bi med naravne nesreče uvrstili tudi množični izbruh gozdnih škodljivcev in gozdnih bolezni, ki povzročajo veliko škodo. Ščavničar bo postopek sprožil v državnem svetu in se zavzel za obravnavo po hitrem postopku.

"Upam, da nam bo hitro uspelo, kajti zamujati je zelo nevarno," je izpostavil. Lampetova pa je opozorila, da bi bila sanacija plazečih pobočij še mnogo dražja od obnove gozdov.

K. Ž./STA