V hitrejšo sanacijo po podlubnikih tudi s posegi v lastninsko pravico
Sistem zatiranja škodljivcev v gozdovih mora biti hiter in učinkovit, zato bodo zaradi javnega interesa sledili tudi posegi v lastninsko pravico, je po sestanku skupine za nadzor obvladovanja in zatiranja podlubnikov poudaril direktor direktorata za gozdove Jošt Jakša. Podlubnik naj bi letos terjal več kot dva milijona kubičnih metrov smreke.
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem je opozoril, da napad podlubnikov v takem obsegu predstavlja največjo katastrofo doslej v gozdovih. Do danes so zaradi tega škodljivca posekali že preko milijona kubičnih metrov gozdov, kar pomeni, da bo letos samo s sanitarno sečnjo posekanega več kot dva milijona kubičnih metrov lesa. "Številke lahko znižamo le s pravočasnim ukrepanjem. Tu so na potezi lastniki s pravočasnim odkrivanjem in spravilom napadenega drevja," je dejal.
"Sistem mora biti hiter in učinkovit. Poseči bo treba tudi v lastninsko pravico, kajti s posegom v pravico enega lahko ščitimo lastninsko pravico stotih ali več, gre torej za javni interes," je poudaril Jošt Jakša. Zakon o upravnem postopku ima svoje roke, ki so v primeru bolezni v gozdovih predolgi. "Tu bo potreben odstop od zakona o upravnem postopku, treba bo prepričati javnost kot politiko, da je to v interesu vseh," je povedal Jakša.
Po zakonu o upravnem postopku lahko revirni gozdarji odločbo o sanitarni sečnji zaradi podlubnikov izročijo osebno lastniku, možna je tudi vročitev po pošti, kjer pa se vročitvi lahko lastnik izmika 15 dni. Šele po vročitvi v nabiralnik začnejo teči roki za sečnjo. Po tolikšnem času pa je lahko že prepozno za uspešno sanacijo.
"Hitra sprememba zakona o gozdovih, ki se nanaša tudi na prevoznice, se mora zgoditi v začetku septembra, da bo zakon začel veljati z novim letom. Se pa prihodnje leto obeta nov zakon o gozdovih, ki bo vključeval večje spremembe," je pojasnil Jakša.
Sedaj bodo v prvi vrsti poskušali prepričati ministrstvo za javno upravo, da je vsak akt odločbe za sanitarno sečnjo v javnem interesu, kar pomeni, da se lahko vodi po skrajšanem ugotovitvenem postopku. Tako ne bo treba iskati vseh solastnikov gozda in njihovih soglasij. Zavod bo lahko oddal prodajo na panju - kdor bo vodil izvršbo, bo les prodal, razliko v kupnini od stroškov nakazal lastniku oz. če bodo stroški večji, se bo razlika pokrila iz proračuna in se potem izterjala od lastnika.
"Na osnovi 144. člena zakona o uradnem postopku je treba ugotoviti, da obstaja možnost za večjo premoženjsko škodo, kar je lahko vprašljivo. Če tu zapišemo, da gre za postopek v javnem interesu, se vsak postopek lahko začne brez iskanja soglasja 50 solastnikov," je še pojasnil Jakša. Obenem je poudaril, da se lahko pojavijo bolezni, ki lahko povzročajo velike škode in se lahko pojavijo tudi na drugih drevesnih vrstah, ki trenutno še ne kažejo ogroženosti.
Gozdarske inštitucije se bodo sedaj še bolj povezovale, ustanovile bodo skupne baze podatkov, posredovale informacije o dobrih izvajalcih in dobrih odkupovalcih.
Jakša je izpostavil, da bodo vsi, ki ne bodo v roku opravili svoje obveznosti, sankcionirani, ne glede na lastništvo. Problem ni z lastniki, ki želijo delati, pač pa v lastnikih, ki v gozdu ob pojavu bolezni ne ukrepajo in s tem ogrožajo gozdove vseh tistih, ki redno gospodarijo.
Skupina za nadzor obvladovanja in zatiranja podlubnikov se je danes sestala prvič, prisotni pa so bili predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Gozdarskega inštituta, Inšpektorata za gozdarstvo ter družbe Slovenski državni gozdovi ter Kmetijsko gozdarske zbornice.
Ocenili so celoten sistem obvladovanja škodljivcev v gozdovih, pa tudi naravnih ujm ter bolezni, ki so s podnebnimi spremembami vse bolj mogoče.
