Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Foto: Igor Modic
Foto: Igor Modic

Bohinjska občina poziva k razglasitvi napada podlubnikov za naravno katastrofo

Občina Bohinj poziva vlado, naj napad podlubnikov oziroma nastalo problematiko po njihovi namnožitvi razglasi za naravno katastrofo ter naj se učinkoviteje odzove z akcijskim načrtom reševanja problematike. Občina med drugim predlaga ureditev subvencij in davčno razbremenitev lastnikov gozdov.

Bohinjski občinski svet je na junijski seji obravnaval poročilo o stanju v gozdovih zaradi podlubnikov in ugotovil, da gre v primeru napada podlubnikov in sanacije na območju Bohinja za naravno nesrečo, ki ni enkratna, kot sta to na primer toča ali pozeba, temveč bo trajala še desetletja. Zato so svetniki sklenili pozvati predsednika vlade in pristojno ministrstvo k učinkovitejšemu ukrepanju.

Občina Bohinj je sklepe občinskega sveta predsedniku vlade Miru Cerarju ter ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posredovala v dopisu 21. avgusta. Ob tem je vlado pozvala, naj nastali položaj razglasi za naravo katastrofo in naj poskusi poiskati rešitve za uresničitev sklepov, ki jih je sprejel bohinjski občinski svet.

Svet namreč predlaga poenostavitev sistema subvencij, ureditev subvencij in davčno razbremenitev za tiste lastnike gozdov, ki v rokih urejajo razmere v gozdovih, zagotovitev subvencije za sajenje in obnovo gozda ter povečanje finančnih sredstev območni blejski enoti zavoda za gozdove oziroma krajevni bohinjski enoti.

Občinski svet Občine Bohinj od predsednika vlade in pristojnega ministrstva pričakuje, da ga bosta čim prej seznanila s konkretnimi rešitvami oziroma akcijskim planom.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan si je sicer 17. avgusta ogledal razmere v gorenjskih gozdovih. Podatki namreč kažejo, da so v večjem delu države trendi glede stanja podlubnika pozitivni, na območju zgornje Gorenjske pa je položaj slabši.

Težava alpskega območja je v tem, da so gozdovi na strmih legah in v plitkih tleh, ki slabo zadržujejo vodo. Zato letošnji vročinski valovi predstavljajo za drevje velik stres ter otežen boj proti lubadarju. Poleg tega je zaradi težje dostopnega terena težja tudi sanacija.

V pomoč so prek zavoda in državnega podjetja za gozdove del ljudi in mehanizacije prerazporedili na to območje. Lastnikom, ki se borijo proti lubadarju, pa naj bi bil v pomoč tudi dodaten interventni zakon, ki naj bi davčno razbremenil lastnike, je prepričan Židan.

K. Ž./STA
  • andrej456 28.08.2017 reply

    Kdo je pa kriv za razvoj lubadarja. Kdo je vrnil gozdove lenuhom, ki jih briga samo izkoriščanje, nič pa gospodarjenje z gozdovi.