Zračno grobanje

Pred leti sem videla način razmnoževanja grmov in dreves, pri katerem se na vejo namesti zemlja, a se, žal, ne moram spomniti celotnega postopka. Zato bi prosila za opis takšnega razmnoževanja dreves.

Urška, po elektronski pošti

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Temu načinu razmnoževanja rečemo zračno grobanje. Postopek je sledeč: na grmu ali drevesu izberemo zdravo bolj položno vejo iz lanskega leta. Osmukamo liste in odstranimo stranske vejice, da dobimo golih približno 30 cm poganjka. Na očiščenem delu poganjka nekje na sredini s cepilnim nožem diagonalno zarežemo v poganjek. Zareza naj bo dolga nekaj centimetrov. Čez poganjek položimo črno vrečko kot rokav, ki jo na spodnjem delu očiščenega dela z lepilnim trakom stisnemo ob poganjku. Zarezano mesto naj bo v vrečki nekje na polovici. Vrečko napolnimo z močno vlažnim mahom do 5 cm od konca golega poganjka. Delček mahu s cepilnim nožem vtaknemo tudi v prej narejeno zarezo, da se ne zlepi nazaj. Tudi na drugi strani proti vrhu poganjka vrečko – rokav zalepimo s trakom. Zaprt rokav spodbuja tvorbo korenin na mestu zareze in okrog nje. Na veji naj ostane vsaj eno rastno sezono. Lahko uporabimo tudi plastični lonček, kot se vidi na fotografiji, le da ves čas vzdržujemo vlažen substrat. Ko se na zračni grobanici razvijejo korenine, vrečko odstranimo in odrežemo pod koreninami ter novo sadiko posadimo.

Rja na vrtu

Vsako leto imam na njivi visoki fižol, ki ga gojim tudi za zrnje. Vendar se vsako leto pojavi rjav prah na vsej rastlini, ki jo počasi uniči. Podoben prah se pojavi na česnu in čebuli, le da je oranžne barve. Potem so kmalu rastline uničene. Kaj je to in ali se da kako pomagati?

Romana iz Slovenske Bistrice

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Po opisu sodeč gre za glivično okužbo – rjo. To je pogosta bolezen v toplih in vlažnih poletnih mesecih in napada več različnih vrtnin, med njimi tudi fižol in čebulnice. Če s prstom podrgnemo po rji, kot prah odpade z rastline. Najprej se pojavi na starejših listih in se nato širi po vsej rastlini in hitro po nasadu. Listi so popolnoma posuti s pegami, obledijo in se posušijo. Pri fižolu na spodnji strani listov opazimo rjave kupčke, na zgornji pa bele pege. Na čebulnicah vidimo drobne pege, rjave do rdečkasto oranžne barve. 

Preventivno vrtnine škropimo z naravnim pripravkom iz njivske preslice. Ampak pri naravnih sredstvih je tako, da je to kurativa in je pomembno tedensko škropljenje, od začetka pomladi naprej. Škropimo po vsakem dežju, saj sredstvo krepi celično steno rastlin in deluje kontaktno, ker vsebuje žveplove spojine. Pri hudem napadu bo treba poseči po fitofarmacevtskem sredstvu (FFS). Nujno je slediti pravilnemu kolobarju. Ta naj bo vsaj štirileten. Če na isto mesto spet sadimo čebulnice, se takoj okužijo z boleznijo. Velik pozitiven učinek imajo mešani posevki in različna zelišča, ki preventivno zmanjšajo možnost okužbe z boleznijo.

Jablane in bolezni

Na vrtu pred hišo imamo več različnih sort jablan, ki so stare več kot 30 let. Vsako leto znova se pojavljajo enake težave. V poletnem času jih napade plesen na koncu vej in listi imajo pogosto črne pege, nato pa odpadejo. V začetku poletja imajo nekatera drevesa bolj blede liste. Kakšno bi bilo dobro varstvo za jablane, da bodo zdrave?

Martin iz Mokronoga

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Glede na letošnje vreme, ki je močno vplivalo na domači sadovnjak, me bolezni, ki se močno širijo, ne presenečajo. Črne in rjave pege so škrlup, ki je zelo nevarna bolezen, saj lahko uniči ves pridelek. Najbolj nevaren je v času, ko drevesa tvorijo listno maso. Pege škrlupa se v vlažnem vremenu hitro širijo po listu in se prenašajo po vsej krošnji. V toplem in vlažnem vremenu je razvoj bolezni zelo hiter. Zelo so občutljive sorte delišes, idared, jonatan, mutsu, braeburn, fuji, zato je priporočljivo saditi odporne sorte, kot je topaz, in druge nove sorte. Pomembno je jesensko in zimsko škropljenje z bakrovim sredstvom. 

Zdaj, med rastno sezono, so na voljo številna FFS. Druga opisana bolezen je jablanova pepelovka, ki se pojavi na koncih vej, na osnovah prihodnjih rodnih vej in nastavkov za plod. Prepoznamo jo kot pepelasto prevleko po listih, ki naredi liste bele ali modrikaste barve. Hitro uniči plodne nastavke, zato smo lahko ob velik del pridelka. Težavo rešujemo tako, da vse okužene dele rastline odrežemo in uničimo. Jablane je treba tudi redno dognojevati. Uporabimo sadjarsko gnojilo, saj vsebuje veliko kalija, ki je pomemben za razvoj plodov. Bledica listov je posledica pomanjkanja magnezija in dušika. 

Magnezij sodeluje pri mnogih procesih v rastlinah, pomembno pa je vedeti, da v primeru pomanjkanja rastlina ne more posrkati dušika, zato se razvije bledica. Bledica pomeni manj klorofila, zato se zmanjša sinteza sladkorjev in dobimo slabši pridelek. Proti temu se borimo s temeljnim spomladanskim gnojenjem z organskimi peletiranimi gnojili. 

V rastni sezoni lahko foliarno dognojujemo. To pomeni, da škropimo s tekočim organskim gnojilom ali pa uporabimo specialna rudninska gnojila, če smo prepričani o izvoru težave. Organska gnojila zagotovijo celoten spekter hranil. Vsebujejo še biostimulante, kot so aminokisline, vitamini, morske alge … Tako bomo še okrepili imunski sistem rastline in zavrli napredek bolezni. Foliarno lahko dognojujemo večkrat med sezono.