Čeprav je 4. december, god svetnice, ki so ji pripisovali to moč, že za nami, lahko doma skoraj kadarkoli čez zimo prikličemo v pomlad poganjke grmov in dreves, še preden pride njihov čas. Navado poznajo povsod po svetu, postopek spodbujanja golih vejic k brstenju in cvetenju pa imenujemo siljenje. V naših krajih je najpogostejše siljenje vejic forzicije, po opisanem običaju pa ljudje decembra niso prinašali v hišo samo češnjevih vejic, temveč so jih odrezali s tistega sadnega drevesa, ki je bilo pri hiši.

Ko sem prejšnjo adventno soboto obiskala izdelovalko najlepših zelenih venčkov na ljubljanski tržnici, mi je za v vazo ponudila sveženj rdečega drena. Dolge gole veje z vinsko rdečim lubjem so bile že na prostem magnet za pogled, doma pa so se v vodi v dveh dneh napele vsaksebi, da so bili stranjski poganki prožni kot strune. Ta značilnost je najbrž povezana tudi z lastnostjo drenovega lesa - puščice, ki so jih našli ob ledenodobnem lovcu Ötziju iz Alp so bile namreč izdelane iz lesa rdečega drena. Če bom dovolj potrpežljiva in bom dolivala vodo, bodo vejice zacvetele, je obljubila sivolasa gospa.

Včasih pa čez zimo v gozdu naberem nekaj vejic borovničevja, takšnega, s kakršnim cvetličarji radi kombinirajo tulipane, in če imam srečo in se ne osušijo, odženejo prosojne listke in balončkaste cvetke.

Čas siljenja

Seveda je pomemben čas, ko silimo gole vejice grmičkov. Ni enako, če jih damo v vazo tik pred pomladjo ali zdaj na začetku zime. Poganjki, ki jih silimo zelo zgodaj, bodo zacveteli drugače, kot ob svojem času, ker je svetlobe, sonca in hranil manj, velikost cvetkov in barve bodo manj izrazite, poganjki iz brstov krhkejši in prosojnejši. Toda saj golih vejic ne silimo za bujni cvetoči okras, temveč da v dom povabimo žarek pomladi. Zato so prebujene vejice primerne za filigransko dekoracijo na mestu, kjer pridejo do izraza, v izbrani vazi, za umestitev v ikebano ali za kombinacijo z nežnim rezanim cvetjem.

Katere vejice lahko silimo k cvetenju

Pozimi in pred pomladjo lahko odrežemo za siljenje k cvetenju skoraj vse gole vejice listopadnih okrasnih grmovnic in sadnih dreves. To so vejice navadnih in okrasnih češenj in jablan, sliv, breskev, mandlja, navadnega in rdečega drena, forzicij, japonske kutine in tudi vseh okrasnih grmovnic, ki se prebudijo že sredi zime: leskove in vrbove mačice, poganjki bodnandske brogovite, zimskega cveta in celo nepozebnika. Prav pri zadnji skupini je pomembno, da niso preveč na toplem, saj v naravi marsikdaj cvetijo takrat, ko tla pokriva snežna odeja in je mraz ob cvetenju njihovo naravno okolje.

Posebno poglavje so mačice, pri katerih kožuščkast ovoj, iz katerega spomladi pokukajo rumeni prašniki, prebije trdo ovojnico brsta že tam okoli novega leta. Nekatere vrste se napnejo tudi brez vode v vazi, le v presuhem prostoru ne smejo biti. V nekaterih deželah je navada, da pred pomladjo k cvetenju silijo celo vejice španskega bezga ali majnic, kot jim tudi pravimo pri nas.

Včasih se vejica ne prebudi

Poznavalci pravijo, da včasih vejice zatajijo. Če ne gre za izredno suh zrak v ogrevanem prostoru, pomanjkanje vode in bližino grelnih teles, je lahko razlog tudi to, da smo vejice odrezali prezgodaj: vse morajo imeti za seboj namreč vsaj večtedensko obdobje zimskega mirovanja, šele potem so godne za počasno prebujanje. Če prvič ne gre, vejice čez nekaj tednov ponovno odrežemo z drevesa in siljenje ponovimo. 

Vedeti pa moramo, da traja sredi zime siljenje od nekaj tednov celo do meseca in pol, odvisno od vrste rastline. Najhitreje, včasih že po dveh tednih zacvetijo forzicije, zato imajo ljudje njihove gole vejice tako radi. Bolj se pomlad približuje, krajši je ta čas.

!!galerija!!

Rezanje poganjkov

• Od pomladi cvetočih grmovnic in drevja odrežemo za svinčnik debele poganjke, dolge od 50 do 60 cm.
• Malo poglejmo in izberimo tiste, ki imajo številnejše, kroglaste brste, saj se bodo iz tistih bolj ploščatih razvili le lističi.
• Seveda ne režemo ogrodnih delov grmovnic, temveč mlajše poganjke, da drevesu ne bomo škodili.
• Če nas še tako mika, ne lomimo poganjkov grmov dreves na tujih vrtovih, pa če njihove veje še tako silijo čez plot. Odrežimo vejice na svojem vrtu, pri sprehodu v naravi pas bodimo zmerni in se zadovoljimo z nekaj vejicami, ki jih ne odlomimo blizu skupaj.
• Vedno so prednost čiste in ostre vrtne škarje, da odrezanega poganjka ne okužimo.

Postopek siljenja in oskrba cvetočih vejic

• Doma poganjke damo v hladno vodo, pomembno pa je, da jih še enkrat odrežemo poševno, da bodo prevodne žile lahko čim bolj oskrbljene z vodo.
• Nekateri viri priporočajo, da spodnje konce olesenelih vejic na začetku nalahno potolčemo s kladivcem in jih potem poševno odrežemo, da bi tako hitreje absorbirale vodo.
• Ko poganjke pozimi prinesemo z mraza, kjer je rastlina, s katere smo jih odrezali, povsem mirovala, je priporočljiv prehoden čas za prilagajanje na ogrevane prostore. Zato jih damo v vodo v hladnem svetlem prostoru, ne ob zelo osončenem oknu. Čez nekaj dni jih prestavimo v ogrevan prostor.
• Doma imamo vaze s siljenimi vejicami čim dalj od ogrevalnih teles, v sodobnih stanovanjih jih še bolj kot toplota izčrpava nizka zračna vlažnost. Zato jih, če je le mogoče, tudi pršimo, ponekod vejice prve dni ovijejo s prozornim PVC-tulcem, ki zadržuje vlago, pripomore pa tudi k hitrejšemu prebujanju in cvetenju.
• Po obdobju prilagajanja vejice ne potrebujejo veliko vode v vazi, le nekaj prstov.
• Vse stranske poganke, ki od vejic štrlijo tako nizko, da bi bili v vodi, odrežemo.
• Vsakih nekaj dni vodo menjajmo, da se v njej ne razširijo bakterije, spodnji konec veje od časa do časa prikrajšamo.
• Vejice bodo cvetele dalj časa v hladnejšem in ne presuhem stanovanjskem prostoru.
• Bodimo potrpežljivi, cvetenje bomo dočakali šele čez nekaj tednov, in ne pozabimo na gornja priporočila.