Koledarska pomlad se je letos začela 20. marca ob 11.02, ko je bilo Sonce na nebu navidezno natančno nad ekvatorjem.

Po torkovih pomladnih temperaturah in jasnem vremenu po vsej Sloveniji pa vremenoslovci v prihodnjih dneh v hribovitem delu države še vedno napovedujejo sneg.

Medtem ko so zvončki, znanilci pomladi, ponekod že zacveteli, zunaj so tudi že čebele, se po nekaterih delih države narava še ni prebudila, višjeležeče predele pa še prekriva snežna odeja. Snežna odeja na Kredarici po podatkih Agencije RS za okolje še vedno meri štiri metre, na Voglu je še več kot dva metra snega, nekaj centimetrov snega imajo tudi še v Kočevju.

Menjava letnih časov

»Nekaj pomladi smo pri nas že imeli – nekatere rožice že odcvetajo, denimo navadna jarica, ki je skupaj z navadnim zvončkom med prvimi znanilci pomladi,« je povedala Alenka Marinček, profesorica biologije in pedagoška vodja ljubljanskega Botaničnega vrta. Trobentice se že pojavljajo, tudi kakšen žafran se že najde.

Na prve spomladanske cvetlice vpliva kup dejavnikov: letošnja zima je bila kar huda, zato se morda kakšna od teh rastlin pokaže malce pozneje, čeprav so bili zvončki letos že kar zgodnji. Prav lepo cvetijo tudi nepozebniki, ki sicer niso naša avtohtona vrsta, zimski cvet (grmaste rastline, ki cvetijo sredi zime) pa že bolj odcveta, je povedala Marinčkova.

V Botaničnem vrtu, kjer si je mogoče v naravi ogledati prebujajočo se pomlad, ta čas radi izkoristijo za različne delavnice. Potem ko so prejšnji teden z otroki izdelovali gregorčke, barčice za spuščanje lučk po rečicah in rekah, bodo ta teden v pričakovanju velikonočnih praznikov pripravljali butare za cvetno nedeljo, prihodnji teden pa bodo izdelovali opore za mlade rastline iz naravnih materialov.

Več o koledarski in meteorološki pomladi si lahko preberete na www.delo.si.