Amarantu, ki je pred tisočletji v Južni Ameriki in v Mehiki predstavljal pomembno živilo, pravimo tudi ščir, ena od njegovih vrst, ki je bila pri naših babicah priljubljena zlasti kot okrasna rastlina, pa je znana kot lisičji rep.

Impozantna enoletnica, ki ne mara mraza

Pri nas lahko ščir gojimo kot enoletnico, ki se s prvimi jesenskimi slanami poslovi z vrta. Zraste tudi do dva metra visoko, naredi zelo velike zelene ali rdečkasto obarvane liste in velika obarvana socvetja, v katerih se jeseni razvije na tisoče semen, ki spominjajo na proso, le da so veliko manjša. Prav zaradi semena, ki ga iz socvetij zlahka otresemo, velja amarant za izredno zdravo živilo z veliko vsebnostjo beljakovin, esencialnih aminokislin, vitaminov, vlaknin in mineralov (predvsem železa in kalcija). Moka iz semena je cenjena pri bolnikih s celiakijo, saj ne vsebuje glutena.

Gojenje

Gojenje ščira ni zahtevno, ker nima veliko bolezni in škodljivcev. Visokim rastlinam pa moramo sredi poletja narediti oporo, da jih ne bi polomilo neurje ali se ne bi polegle zaradi dežja, ki bi otežil bujna socvetja. Sejemo ali posadimo ga na mesto, kjer bo v vrtu tudi okras, ali pa s strnjenim nasadom ustvarimo ob ograji zaslon. Na prosto ga sejemo sredi maja, da vzkaljenih rastlinic ne bi pokončala pozna pozeba, ali v zavarovanem prostoru v lončkih vzgojimo sadike in jih junija posadimo na prosto. Iz majcenega semena bo do konca poletja zrastla impozantna, včasih tudi do dva metra visoka rastlina. Zadostuje, če seme ob setvi prekrijemo z dobrim centimetrom prsti, rastline pa naj bodo najmanj 40 cm narazen.

Za kašo, pokovko, vrtni okras in rezano cvetje

Za okrasne namene in uživanje se najpogosteje sejeta vrsti Amaranthus cruentus, katere kultivarji imajo pokončno rastoča resasta socvetja škrlatnih, rdečih, zlatih in celo zelenih odtenkov, ki se usločijo šele ob dozorevanju, in Amaranthus caudatus, pri katerem so socvetja upognjena že od začetka razvoja, skupki cvetov v njih pa tvorijo nekakšne nanizane kroglice. Ta vrsta je poznana kot lisičji rep.

Amarant hitro raste. Dokler so listi mladi, jih lahko oberemo in pripravimo kot špinačo, ko se jeseni socvetja začnejo sušiti, pa jih porežemo, posušimo in iz njih otresemo seme. Pripravimo ga lahko kot kuhano kašo ali ga na vroči ponvi popražimo, da se napihne kot drobcena pokovka. Te pozneje ni treba več toplotno obdelovati, primešamo jo jedem po izbiri.

Velika amarantova socvetja so lepa tudi v jesenskih cvetličnih aranžmajih, saj zdržijo zelo dolgo in so okras tudi, ko se posušijo.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Polpete z amarantom