Za ekološko pridelavo je posebej primerno seme odpornih sort vrtnin. Njegova odpornost proti boleznim in škodljivcem je večja, če matična rastlina ni razvajena in ni zrasla v idealnih razmerah, poleg tega jo je mogoče krepiti z odbiro skozi generacije. Pomembno je tudi okolje, saj se rastline med vegetacijo prilagodijo na njegove zahteve. Slovenija ima namreč po besedah Fanči Perdih, ustanoviteljice podjetja, za semenjenje dokaj negostoljubno podnebje. Rastline za seme so praviloma posejane na manjših površinah, obdanih s travniki in gozdovi, ki zagotavljajo dobro izolacijo od drugih kultur, s katerimi bi se lahko križale. Za njihovo pridelavo je značilno tudi veliko ročnega dela, saj kmetje v času zorenja, na primer pri solatah, rastlino otresajo v večdnevnih presledkih, tako da vedno prestrežejo le ravno prav zrelo seme, s čimer dosežejo zelo dobro kalivost. Največji porabniki njihovega semena so vrtičkarji, ki pridelujejo zelo širok spekter zelenjadnic. Del pridelave poteka tudi po biodinamičnih načelih, s katerimi se da še povišati kakovost in odpornost semena.

Amarant je nosilec vpisa v sortno listo za te vrtnine: paradižnik jani, fižol prepeličar tomačevski in čebula ivica, ki izhajajo iz okolice Ljubljane, in belokranjski česen Anka. Semena za čebulo ivica za zdaj ni mogoče kupiti, ker zaradi pomanjkanja kooperantov zanjo opravljajo le vzdrževalno selekcijo.