Sladka koruza zarja

Začenjamo s sladko koruzo, ki je na vrtovih zelo priljubljena. Ludvik Rozman, ki ima več kot 40-letne izkušnje s področja žlahtnjenja, semenarstva in dela v genski banki koruze v Sloveniji, nam je predstavil slovensko sorto sladke koruze zarja, ki bo letos prvič v maloprodaji v majhnih pakiranjih. Je žlahtnitelj sorte, vzdrževalec in pridelovalec semena. Koruza zarja je vzgojena iz starih slovenskih sort z večletnim samoopraševanjem in selekcijo ter nato s križanjem dveh homozigotnih linij in je dobro prilagojena na slovenske rastne razmere. Je zgodnja sorta, po vseh lastnostih zelo izenačena (še posebno se to vidi v času cvetenja in dozorevanja zrnja), kar zelo olajša pravočasno pobiranje mlečno zrelih storžev. To je pri sladki koruzi ključno, saj se po mlečni zrelosti vsebnost sladkorja v zrnju in s tem sladkost pospešeno znižujeta. Sejemo jo lahko od aprila do konca junija v 7- do 10-dnevnih presledkih, da si zagotovimo sveže mlečno zrele storže dalj časa. Pobiramo jih od tri do štiri tedne po začetku svilanja (pojava laskov na mladih storžih). Seme je pakirano v majhne vrečice za površino 5 m² in bo v prodaji v nekaterih kmetijskih zadrugah po Sloveniji, trgovinah Jager in nekaterih vrtnarskih centrih.

Bučki in enoletni cvetici

Pri podjetju Semina, ki prodaja seme pod blagovno znamko Royal seeds, sta letošnji novosti zanimivi bučki, ki izvirata iz Italije, sicilijanska lagenarija in sorta bolognese. Slednja je stara, zelo rodna sorta iz okolice Bologne, zanimiva predvsem zaradi ovalne oblike plodov, zaradi katere je primerna tudi za polnjenje in uživanje zelo mladih plodov z velikim cvetom. Bučke so dolge okoli 12 cm, zelene in rahlo marmorirane. Rastejo na grmu. Sicilijanska lagenarija (Lagenaria longissima) pa je nasprotno hi­tro rastoča popenjavka. Oblikuje kar meter dolge belo-zelene plodove s kremasto belim okusnim mesom. Če plodovi visijo na pergoli, so zaradi gravitacije ravni, če pa rastejo na tleh, so zviti kot kača. Uživamo mlade in starejše, užitni pa so tudi mladi listi. Za dobro rast potrebuje lagenarija sončno in toplo lego, dobro pognojena tla in veliko vode. Odlično raste tudi v večjih posodah na sončnih terasah in balkonih.

!!galerija!!

Zanimivi novosti pri cveticah sta ruski limonium (Limonium suworowii) in krpasti zvezdni slak (Quamoclit lobata, Mina lobata). Enoletni limonium sejemo od aprila do maja, presajamo od aprila do maja, cveti pa od junija do oktobra, v višino zraste od 40 do 60 cm. Izvira iz sibirskih step, zato je nezahteven za vzgojo, potrebuje pa sončno lego in prepustna tla. Ima zanimivo oblikovana, živahna, dekorativna cvetna stebla, prekrita z majhnimi rožnati cvetovi. Cvetica se dobro obnese za sušenje. Krpasti zvezd­ni slak je tropska popenjavka za pergole, terase in žive meje, uspeva tudi v velikih okrasnih loncih na terasi. Sejemo ga maja, cveti pa od julija do oktobra. Rastlina se hitro in gosto razraste, tako da mlade poganjke usmerjamo na podporo. Cvetna stebla s pisanimi cvetovi, ki med rastjo spreminjajo barvo (rdeče, rumeno, oranžno, belo), so dolga 40 cm. Krpasti zvezdni slak potrebuje sončno lego in prepustna tla.

Fižola, jesenski česen in sladki feferon

Med letošnjimi novostmi iz Semenarne Ljubljana bosta šla gotovo najprej v zemljo fižola ribnčan in nežika. Ribnčan je zgodnji nizki fižol za zrnje, bujne rasti in toleranten na bolezni. Uporabna so surova ali suha zrna, ki so rdeče barve s svetlimi pegami, nekoliko podolgovata, srednje velikosti. Nežika pa je srednje zgodnji visoki fižol za stročje in zrnje. Uporabljamo stroke, obarvane zeleno, ki tudi v poznejši zrelosti niso nitasti, nato pa okusna zrna. Sorta je primerna za kuhanje in zamrzovanje.

Druga Semenarnina novost, česen haloški, je jesenska sorta, in kot pove že ime, z območja Haloz. Tvori srednje velike čebulice z manjšim številom večjih strokov (od šest do osem), ki so enakomerno razporejeni okoli cvetnega stebla. Ko se to pojavi, ga čim prej odstranimo, saj močno vpliva na velikost čebulice v tleh. Okus je izrazito aromatičen in oster. Sorto sadimo oktobra in pobiramo šele proti koncu julija naslednje leto, zato se dobro skladišči do pozne pomladi. Za setev feferonov eta je letos resda prepozno, a to sladko sorto, zanimivo zaradi rodnosti, pisanih barv in dolžine plodov, bomo za sadike lahko posejali prihodnjo zimo. Feferoni eta so srednje bujni in tolerantni na bolezni. Nastavljajo veliko število ozkih, zelo dolgih plodov, ki zrastejo do 25 cm. Sprva so svetlo zelene barve, potem prehajajo v rumeno, oranžno in končno svetlo rdečo barvo.