Sogovornik svetuje, naj gobe nabiramo v košare, zabojčke ali drugo trdno in zračno embalažo, in če je le mogoče, nikoli v plastične vrečke. »Naberemo samo toliko, kot je dovoljeno, oziroma jih potrebujemo za lastne potrebe. Nabrane gobe pa čim prej porabimo ali jih primerno konzerviramo,« še poudarja poznavalec.

Ena oseba lahko nabere največ dva kilograma gob dnevno.

V Sloveniji raste več kot 3000 vrst gob

V Sloveniji je znanih več kot 3000 različnih vrst gob, pri čemer nas raznolikost gobjega bogastva velikokrat resnično preseneti. Tako denimo zgolj v primestnem gozdu Panovec pri Novi Gorici in njegovi okolici po Seljakovih podatkih iz leta 2001 uspeva kar 869 različnih vrst gob.

PREBERITE ŠE: V NAŠIH GOZDOVIH RASTE OKROG 200 STRUPENIH VRST GOB

Naj ob tem dodamo, da gobe nikakor ne uspevajo le jeseni, temveč celo leto. Med spomladanske vrste gob, ki uspevajo med marcem in junijem, tako prištevamo užitno rdečelistko, majniško lepoglavko ter nekatere vrste storževk in smrčkov. Poletne vrste gob, ki uspevajo med junijem in septembrom, so, denimo, črni goban (ajdovček), poletni goban (pšeničnik), bljuvna golobica, modrikasta golobica in knežja mušnica (žrdana). Med jesenskimi vrstami gob, ki uspevajo med septembrom in novembrom, najdemo borovega gobana (borovšnico), turka, nagubano debelonožko, rumenovenčno mraznico (štorovko) in (strupenega) vražjega gobana. K zimskim vrstam gob, ki uspevajo med decembrom in marcem, pa med drugim prištevamo marčno polževko, bukovega ostrigarja in bezgovo uhljevko.

Kazni do 2500 evrov za nabiranje in uničevanje zavarovanih gob

Seveda moramo biti še posebej pozorni na zavarovane gobe. Varovanje samoniklih gliv v Sloveniji urejata dve odredbi, in sicer uredba o varstvu samoniklih gliv in uredba o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv. Slednja določa tudi pravila ravnanja in poseben varstveni režim ogroženih prostoživečih vrstah gliv. 

Seznam zavarovanih gliv vsebuje 41 samoniklih vrst. Večina teh je za ljubiteljske gobarje nepomembnih in jih prepoznajo le poznavalci. Takšne vrste so na primer knežja mušnica, dupainov goban, dišeči goban, kraljevi goban, vražji goban, težki goban, orjaška plešivka, navadna mrežnica, nagubana debelonožka, svetlikava pološčenka, velika zraščenka in hrastova razvejanka. »Kazni za prekršitev določb te uredbe so visoke tudi za fizične osebe, in sicer od 250 do 2500 evrov.

PREBERITE ŠE: PRAVILA NABIRANJA GOB, KI BI JIH MORAL POZNATI VSAK GOBAR

 »Gliv s seznama zavarovanih vrst ni dovoljeno nabirati ali namerno poškodovati, razen v utemeljenih primerih, ko ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, dovoli izreden odvzem iz narave ali druge posege, ki vplivajo na zavarovane vrste gliv. Takšno dovoljenje je, na primer, potrebno za pripravo razstave gob. Za te namene je dovoljen odvzem omejenega števila primerkov za znanstveno raziskovalne in izobraževalne namene. Zanj morajo gobarska društva zaprositi vsako leto posebej in o izvedbi tudi pripraviti poročilo, vključno s seznamom razstavljenih gob,« pravi mag. Gabrijel Seljak, ki je bil do upokojitve dolga leta zaposlen na Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Nova Gorica.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: To je sestavina, ki ji sami povečamo vsebnost vitamina D