Septembra se v naši geografski legi začenja meteorološka jesen. Kljub vročini, ki je v pretežnem delu Slovenije vztrajala do konca avgusta, bodo jesensko podobo s krajšanjem dneva postopoma dobili tudi naši vrtovi. Del zelenjavnih gredic se je že spraznil, a vrtičkarje, ki skrbijo za poznojesenski in pomladni pridelek ter kondicijo vrta, čaka še precej setev na prostem. Poleg vrtnin, ki jim prija hlad, je priporočljivo na tiste, ki bi sicer ostale prazne,
posejati rastline za zeleno gnojenje, da bodo tla zaščitile pred erozijo in izpiranjem, zemlji pa zagotovile velik del hranil za prihodnjo sezono. Tudi v sadovnjaku poleg pobiranja pridelka poskrbimo za to, da bodo drevesa dobro preživela zimo. Zelo bomo zaposleni tudi v okrasnem vrtu: poleg sajenja iglavcev, spomladi cvetočih čebulnic in delitve trajnic je september idealen čas za setev nove trate in druge ukrepe, s katerimi si bo opomogla.

Zelenjavn vrt

Na zelenjavne gredice sejemo tako vrtnine, ki jih bomo uživali že čez dva meseca, kot prezimne zelenjadnice. Med slednjimi naj poleg zimskih solatnic omenimo tudi setev čebule. Prav ste prebrali. Večina vrtičkarjev, ki si želi zgodnjo čebulo (med sortami, razširjenimi pri nas, ima primat majski srebrnjak) septembra sadi njen čebulček. Zelo pa se obnese tudi jesenska setev na stalno mesto s semenom: sejemo majski srebrnjak in druge bele sorte, lahko tudi stoletno čebulo, ki jo vso sezono uživamo podobno kot mlado čebulo. Obnese se še jesenska setev drugih sort, denimo ptujske rdeče in belokranjke, posebej če bi ju radi uživali kot mlado čebulico. V nasprotnem primeru te, druge sorte raje sejemo zelo zgodaj spomladi. Gredo dobro pripravimo, večer pred setvijo jo zalijemo, pozneje, v času vznika, pa skrbimo, da je zemlja vedno vlažna. Tla lahko do kalitve v ta namen prekrijemo z agrokopreno. Sejemo zelo plitvo, tako da je seme samo deloma pokrito z zemljo, saj čebula v popolni v temi slabo kali. Sejemo v vrstice, ki naj bodo vsaj 30 cm narazen, v vrsti pa gosteje, kot bo pozneje rasla čebula, ker je včasih seme muhasto in ne vzkali vse. Pozneje bomo rastline razredčili na 5 cm. Do konca oktobra bomo prepuljene sadike lahko presadili na dodatno površino. Prekrivanje čez zimo ne bo potrebno, saj do spomladi čebula ni v nevarnosti pred čebulno muho.

Ker smo omenili kalitev na delni svetlobi, nadaljujmo z motovilcem. Tudi ta je ena redkih vrtnin svetlokalilk, zato seme v zemljo le pritisnemo. Prednost septembrskih setev motovilca in drugih solatnic je v tem, da so zanesljivejše, ker prst ni prevroča, setev je krajši čas izpostavljena soncu, pa tudi bolj vlažno je. Če bo jesen lepa, bomo v začetku septembra posejani motovilec pobirali že pred zimo, drugače pa spomladi. Da ga bomo po koncu zime lahko okopali, ga nujno sejemo v vrstice. Sicer pa od solatnic posejemo še rukolo, saj je rastlina hladnih dni, njeno sorodnico redkvico, uspele bodo setve blitve, tržaškega solatnika (oba za jesensko rezanje, če bosta razvila dovolj močne korenine, bosta prezimila). Tudi zdaj posejano špinačo in mešanico kitajske listne zelenjave  bomo pobirali že jeseni. 

Počasnejša pa bo rast zimskih sort solate (zimska rjavka, nansen, posavka, vegorka, bistra), ki jih jeseni sejemo zato, da bi prezimile in zgodaj spomladi po okopavanju nadaljevale rast. Ker ne vemo, kakšna bo jesen in kako hitro bodo napredovale, je priporočljiva setev vsaj v dveh terminih, prvič sredi septembra, drugič pa sredi oktobra. Če bo septembrska rast prehitra, solato še mlado pojemo (kot berivko). Najbolje namreč  prezimi, če ima pred zimo le pet listov. Takrat jo malo osujemo ali pa jo že prej posejemo v nekakšen „jarek“, ki jo bo pozimi ščitil.

Poleg čebulčka belih sort čebule septembra posadimo tudi sadike prezimnih sort pora.

Kot smo že zapisali, prazne grede posejemo z rastlinami za zeleno gnojenje. Oljno redkev, oljno ogrščico in oljno repico resda lahko sejemo jeseni, saj bi prezimile in ob prvi otoplitvi spet začele rasti, a so v tesnem sorodu z drugimi križnicami (zeljem, ohrovtom, brokolijem, cvetačo, kolerabo, rukolo, redkvijo in repo), zato bi se s sajenjem teh na isto površino morali nekaj let izogibati. Bolje je posejati facelijo ali ajdo, ki nista v sorodu z nobeno od vrtnin, ali prezimno žito. Prvi dve bosta naredili pred zimo dovolj zelenja, da bo pomrznjeno varovala tla. Ostanke bomo vkopali v zemljo šele spomladi.

Sadovnjak

V sadovnjaku, kjer smo drevesom od zgodnje pomladi namenjali veliko skrbi, zdaj pobiramo sadove svojega truda – in seveda volje narave. Za letošnje leto sta  značilna poznejše dozorevanje sadja od povprečja in velik naravni osip plodov, k čemur je prispevalo pomanjkanje sonca maja. Ker je bila lanska letina zaradi predlanskih pozeb obilna, pa so letos k izmenični rodnosti nagnjene sorte jablan slabše obrodile. 

Septembra se bo zvrstilo obiranje različnih jablanovih in hruškovih sort ter poznejših sort sliv. Velja, da zgodnejše jablanove sorte zdržijo v kleteh in hladilnicah manj časa, primernejše so za sprotno porabo. To imejmo v mislih pri razporejanju sadežev za različne namene, da nam ne bi propadli. Razdelimo jih prijateljem, se odločimo za stiskanje soka in podobno.

Tako pri zgodnjih kot poznih sortah pa je pomemben pravi čas obiranja. Bolj kakovostno je sadje, ki že ima značilno barvo, saj te v skladišču ne bo več pridobilo. Zdrav sadež tudi pokusimo in poduhamo – z zorenjem razvija sladkorje, aromo in značilen vonj. Pri jabolkih in hruškah je zanesljivo znamenje zrelosti tudi barva pečk. Če so črne, je sadež zrel. Najpozneje je drevo priporočljivo obrati, ko z njega odpade prvi zdrav plod.

Tako za kratkotrajno kot daljše skladiščenje pa namenimo samo zdrave, neoporečne plodove. V sezonah z obilo pripeke, vročine in pomanjkanja vode moramo biti pozorni tudi na poškodbe sadežev, ki jih je povzročil sončni ožig. Na plodovih (jabolkih, hruškah, grozdnih jagodah, aktinidijah), so ožigi okrogle oz. elipsaste zaplate, podobne opeklinam na koži. Hkrati porjavi zelo veliko listov po vsem drevesu. Občutljivost sadežev za ožig lahko poveča tudi zelena rez pri sadnem drevju poleti, saj so sadeži, ki so bili do tedaj v senci, nenadoma izpostavljeni sončnemu sevanju. Pod mestom, ki ga je prizadel sončni ožig, začnejo sadeži gniti. Žal se pojavu ne moremo povsem izogniti niti z rednim namakanjem.

Ob obiranju je priporočljivo potrgati tudi gnile ali drugače poškodovane sadeže, jih pometati na tla in jih kasneje pograbiti. Veliko teže je namreč čez zimo odstranjevati mumije, na vejah zasušene gnijoče plodove, ki so leglo bolezni za naslednjo sezono.

Ob obiranju sadja lahko tu in tam odstranimo kakšno odvečno vejo (raste v krošnjo, preveč navpično itd.), kar pripomore k boljšemu dozorevanju poganjkov pred zimo. Tudi zdaj skrbimo za čista, plitvo okopana in opleta tla pod drevesi. Že od srede poletja jih ne smemo več gnojiti z dušikom, medtem ko z gnojili, ki jim bodo olajšala prezimitev, še kak mesec počakamo.

Okrasni vrt

Čeje naša skrb na vrtu negovana trata, je september idealen čas za mnoga opravila. Strokovnjaki dajejo zdajšnji setvi nove trate prednost pred spomladansko, ker med posevkom vzklije manj semen plevelov kot spomladi. Seveda pa moramo dobro pripraviti podlago, po setvi pa površino redno namakati. Za spodnjo plast tal  je pomembno, da je odcedna, zgornjih 15 cm pa naj bo rodovitnih (vsebnost organskih snovi, hranil). Dobro je, če podlago pripravimo dva tedna pred setvijo. Semenom zagotovimo najboljši vznik tako, da površino dan pred setvijo dobro zalijemo in setev prekrijemo s centimeter debelo plastjo zemlje. Zdaj je čas tudi za dosejavanje praznih zaplat in prezračevanje trate. V tem času obstoječe trate ne gnojimo več z dušikovimi gnojili, ki spodbujajo rast, temveč s takšnimi, ki imajo več fosforja in kalija in ki travo pred zimo okrepijo. 

Zgodaj jeseni delimo nekatere okrasne trajnice. Najprej jih izkopljemo, previdno razdelimo podzemni del in razsadimo na pripravljena mesta. Med trajnice, ki jih presajamo le jeseni, sodijo potonike, telohi, orientalski maki in bradate perunike (te lahko že poleti), na pomlad pa raje počakajmo s trajnicami, ki imajo lesnate korenine, so toplotno zahtevnejše (sivka), in z okrasnimi travami. Ta čas je primeren tudi za sajenje zelenih ali pololesenelih potaknjencev balkonskih rastlin in grmovnic, ki bi jih radi razmnožili, ter sajenje zimzelenih grmovnic in iglavcev na vrt.

Že septembra lahko sadimo spomladi cvetoče čebulnice (zvončke, tulipane, narcise, luke …), sezonskim in trajnim cveticam pa podaljšujemo čas cvetenja tako, da obiramo odcvetele cvetove.