Zeleni Jurij je v večjem delu Slovenje gozdove resda odel v zelenilo, vendar je bila aprilska pomlad relativno hladna – upamo, da med vami ni veliko takšnih, ki vas je skominalo, da bi posadili paradižnik ali na balkon prenesli cvetice, ki zaradi svojega porekla potrebujejo veliko toplote. Izročilo ni iz trte izvito. Za toploljubne rastline so mejnik ledeni možje sredi maja, ko tudi za nočne temperature ni pričakovati usodnih padcev. Zaradi »počasnejše« pomladi, pa so nas letos še v maj pospremila bogato cvetoča sadna in okrasna drevesa in spomladanske čebulnice.

Zelenjavni vrt

V zelenjavnem vrtu bomo maja imeli veliko dela. Kaj bomo najprej sadili in sejali?

Ko zemlja ne bo več mokra, bomo že lahko posejali nizki fižol, vendar se z njim ne mudi, saj rodi že v dveh mesecih in bomo lahko setev večkrat ponovili. Visoki fižol potrebuje nekoliko več toplote, zato počakajmo vsaj do prve tretjine meseca.  S setvijo visokih sort se ne splača hiteti tudi zato, ker te sorte cvetijo šele takrat, ko se dan skrajša na manj kot 14 ur, torej julija. Fižol gojimo na tretji ali četrti poljini, na gredah, ki jih že tri leta nismo gnojili s hlevskim gnojem. Nizki fižol tudi drugih gnojil ne potrebuje, visokemu pa lahko dodamo do 2 litra komposta na kvadratni meter.

Če vam krompirja še ni uspelo posaditi, je v začetku maja še vedno čas zanj, le nekoliko pozneje bo primeren za izkop. Sicer pa lahko sejemo peteršilj in korenček, rdečo peso, sladko koruzo, radič sorte tržaški solatnik za rezanje, blitvo in poletne sorte solate. Tudi za novozelandsko špinačo ni prepozno, če se v vrtu ni zasejala sama, dobro pa je njeno trdo seme vsaj za kak dan prej namočiti v kamiličnem čaju ali vodi.

Za sadike, ki jih nameravamo vzgojiti na prostem, sejemo pozno zelje, cvetačo, ohrovte, pozni brokoli in zimski por. Prav tako ta mesec na prosto presajamo gomoljasto in listno zeleno, spomladansko solato, poletni por, trajna zelišča – te rastline niso tako toplotno občutljive kot plodovke.

Od njih se največ pozornosti vrti okoli paradižnika: tako za sajenje te plodovke kot paprike ter čilijev je v začetku maja prezgodaj, razen v rastlinjakih, saj izvirajo iz toplih krajev. Posadimo jih šele, ko mine zadnja nevarnost pozebe, kar je po ljudskem izročilu po ledenih možeh, ki se poslovijo 14. maja. Še bolj od naštetih plodovk so na mraz občutljive lubenice, jajčevci in kumare. Seme bučk in kumar lahko zaradi hitre rasti posejemo  kar na grede, namesto da bi kupovali sadike: v začetku maja lahko posejemo bučke, kumarice pa šele po sredini meseca

Ker maja vse vrtnine intenzivno rastejo, je zelo pomembno tudi okopavanje (oz. rahljanje zemlje), ki da rasti večji zagon kot dognojevanje. Pomembno je, da ga po padavinah, ki zbijejo zemljo, ponavljamo, a ko se tla osušijo. Zbijanje tal precej zmanjšamo z zastiranjem tal s travo, slamo, senom ali zelenimi deli rastlin, poleg tega pa bo zastirka pripomogla, da se bodo tla manj izsuševala.

Okrasni vrt

Če načrtujemo setev nove travne površine, je čas do srede maja za to idealen: travo sejemo na podlago, ki jo pripravimo vsaj 14 dni prej, da se zemlja posede. V začetku maja še vedno lahko izboljšamo kondicijo obstoječe trate.  Po košnji travno rušo pregrabimo, prezračimo z vilami ali vertikulirnim orodjem, uničimo plevel in mah, pognojimo in po potrebi dosejemo primerno travno mešanico.

Po ledenih možeh na prosto presadimo eno- in dvoletne cvetice, katerih sadike smo vzgojili v zaščitenem prostoru, že prej pa lahko posadimo okrasne čebulnice za poletno in jesensko cvetenje: dalije, lilije, kane, gladiole. Čas je primeren za sajenje sezonskih cvetic za okras balkonov, še vedno pa sadimo tudi trajnice, posebej s koreninsko grudo, ki so vzgojene v lončkih. 

Če bomo azalejam, rododendronom in drugim bohotno cvetočim grmovnicam sproti odstranjevali odcvetele cvetove, bomo pripomogli k lepšemu cvetenju v prihodnji sezoni. Odstranjevanje odcvetelih cvetov je pomembno tudi pri vrtnicah, ker jih s tem spodbudimo k tvorbi novih poganjkov in preprečujemo plesni na cvetovih. Pri odstranjevanju cvetov vrtnični poganjek skrajšamo do prvega petdelnega lista.

Sadovnjak

Če sadnih dreves še nismo dognojili (s sadjarskimi gnojili z večjo vsebnostjo dušika), lahko to še vedno storimo, najbolje tako, da hkrati okopljemo kolobar pod krošnjo. Plevelov in trave očiščen prostor pod drevesi je zlasti pomemben za nekajletne sadike, priporočljivo pa ga je vzdrževati vso življenjsko dobo dreves. Lahko ga tudi pokrijemo z zeleno zastirko, da bo izsuševanje iz tal manjše. Ker pomlad z dežjem ni bila radodarna, je priporočljivo mlada sadna drevesa občasno obilno zaliti. Proti koncu meseca bomo lahko redčili plodiče.

Vso rastno sezono pregledujmo mlade poganjke, da bomo sproti opazili morebiten napad pepelove plesni ali uši. S pepelovko okužene vršičke je najbolje odščipniti, saj že lahen veter njene trose, ki jih opazimo na spodnji strani listov, raznaša naokoli, v primeru močnega napada plesni pa poškropiti z raztopino močljivega žvepla (pepelin). Tudi od uši deformirane vršičke odstranimo ali jih z upogibanjem posamično pomakamo v insekticid. Pri koščičarjih, posebej pri marelicah in češnjah, moramo biti spomladi pozorni tudi na suhe in sušeče se mlade poganjke (morda so na njih še zakrneli plodiči), saj skoraj gotovo propadajo zaradi cvetne monilije, ki je v rastlino prodrla skozi cvet, posebej, če je med cvetenjem deževalo. Takšne poganjke izrežemo v celoti – in to v zdravi les, da se okužba ne bi širila po drevesu naprej.

Preden nam jagode v domačem vrtu začno zoreti, tla pod njimi prekrijemo s slamo ali prepustno vlakninasto tkanino, da se sadeži ne bodo umazali in ne bodo imeli stika z mokrimi tlemi, kar lahko povzroči gnitje. V nasadu zjutraj in zvečer pobirajmo polže, ki jih obožujejo, in okoli njega naredimo fizično prepreko, denimo iz desetcentimetrskega pasu zdrobljenih jajčnih lupin. Prav tako ga čez loke prekrijemo z mrežo priti ptičem. Priporočljivo je, da je mreža dvignjena od rastlin in plodov, saj jih iznajdljive ptice dosežejo tudi z zaganjanjem v mrežo, s čimer se ta usloči.