Nabiralci čemaža, pozor: previdno in zmerno

Čemaž je zaradi lastnosti, blagodejnih za zdravje, pa tudi zaradi kulinarične mode med ljudmi čedalje bolj priljubljen – nekateri imajo posajenega celo na vrtu, medtem ko ga mnogi v naravi nabirajo sami. Vendar morajo biti nabiralci čemaža posebej pozorni, da ga ne zamešajo s strupenimi šmarnicami, jesenskim podleskom ali belo čmeriko. Te zamenjave so lahko najbolj usodne in v Sloveniji niso samo teoretična nevarnost, temveč se vsako leto kdo zastrupi z njimi.

Podolgovati listi naštetih rastlin, če nismo pozorni na podrobnosti, so podobni čemaževim, vendar ne razširjajo vonja po česnu. Zaradi močnega česnovega duha zaznamo čemaž večinoma že, preden ga ugledamo, ko pohodimo njegovo listje, pa ne more biti nobenega dvoma. Zapomnimo si, da listi, ki ne dišijo ali smrdijo po česnu, zagotovo niso čemaževi!

Listi, ki ne dišijo ali smrdijo po česnu, zagotovo niso čemaževi!

Čemaževi listi so suličaste oblike, z vzporednimi vzdolžnimi žilami, običajno dolgi do četrt metra (odvisno od starosti) in široki do pet centimetrov. Ko list s pecljem vred odtrgamo pri tleh, z vsakim pecljem odtrgamo le list – slednji torej izrašča iz peclja, ki ga držimo v rokah. To je namreč bistveno za razločevanje čemaža od podobnih strupenih rastlin. V nasprotju s čemažem ima jesenski podlesek že pri osnovi, torej pri tleh, med sabo zvitih več listov, ponavadi tri ali štiri, ki so temnejše zelene barve, ožji in pri osnovi rumenkasti; podobno velja za strupeno belo čmeriko, ki ima rebraste liste. Šmarnica je zelo podobna čemažu, vendar sta listni nožnici njenih dveh listov zraščeni v navidezno steblo; ko jo torej odtrgamo pri tleh, imamo v večini primerov v roki stebelce z dvema listoma. Ti so trši od čemaževih, poleg tega šmarnica le izjemoma raste skupaj s čemažem, saj ima rada sončna, suha rastišča.

Znaki zastrupitve

V primeru prebavnih težav po obroku divjih rastlin, predvsem po obroku čemaža, moramo vedno pomisliti na zastrupitev z jesenskim podleskom, belo čmeriko ali šmarnico. Ob vsakem sumu na zastrupitev je priporočljiv čimprejšnji pregled pri zdravniku v urgentni ambulanti. Rastlino ali njene dele oziroma ostanke vedno vzemite s seboj k zdravniku, saj bodo tako v bolnišnici veliko lažje prepoznali rastlino in ustrezno ukrepali.

Za vsak primer: pri zaužitju jesenskega podleska nam postane po dveh do dvanajstih urah slabo, bruhamo in imamo bolečine v trebuhu ter hudo drisko, ki je lahko krvava. Od 24 do 72 ur po zastrupitvi pride do okvare srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč. Za zastrupitev s čmeriko so značilni simptomi slabost, bruhanje, driska, glavobol, zamegljen vid, oslabelost, počasni srčni utrip, nizek krvni tlak in začasna izguba zavesti, pri zaužitju šmarnice pa pride do trebušnih bolečin, bruhanja in sprememb pri srčnem utripu.

Je pa priporočljivo vedeti, da mnogo ljudi, zlasti tisti z občutljivim želodcem, ne prenese čemaža, zato naj ga "začetniki" uživajo zmerno, bolj kot dodatek k jedem.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE