Skoraj lahko zapišemo, da smo začetek februarja dočakali, ne da bi sploh doživeli pošteno zimo. Ker ni snežne odeje, je zemlja suha in zmrznjena tudi v globino, kar na njivah škodi ozimnemu žitu, v naših vrtovih pa predvsem zimzelenemu okrasnemu drevju in grmovnicam, saj jih lahko zimska suša zelo prizadene. Zunaj na vrtu imamo bolj malo opraviti, lahko le odstranimo odmrle dele rastlin, obnavljamo zastirke in oprezamo za prvimi znanilci pomladi na prisojnih delih vrta. Sicer pa je čas za načrte, nakup semen in čebulic poleti cvetočih enoletnic, če nameravamo sami vzgojiti sadike plodovk, bo kmalu čas za prve setve na toplem, v zaščitenih prostorih pa lahko v lončke posejemo bob in grah, čebulo in gomoljno zeleno.

Sadni vrt

V sadovnjaku imamo bolj malo dela; ker je zemlja zmrznjena, še ne moremo saditi sadnega drevja in grmov jagodičevja. To lahko pozimi drugače brez škode počnemo ves čas, ko je prst nezmrznjena in je obenem dovolj suha, da se ne sprijema orodja. Ko se bo zemlja odtalila,  bo priporočljivo najbolj pohiteti s sajenjem ribezov in kosmulj, saj začnejo od vsega jagodičja najhitreje odganjati. Sicer pa v sadovnjaku odstranimo polomljene in bolne veje, medtem ko je za spomladansko rez še prezgodaj. Je pa čas, da obrežemo trto in aktinidijo. Obe sadni vrsti namreč obrezujemo v času zimskega mirovanja, a vseeno pri temperaturah nad ničlo in ko ne pričakujemo dalj časa trajajoče zmrzali.

Če nameravamo v času brstenja cepiti sadno drevje, moramo do srede februarja narezati cepiče. Tudi ti se režejo v času, ko se sokovi še ne pretakajo po rastlinah. Cepiče naredimo iz enoletnih, za prst debelih poganjkov sadne rastline, ki bi jo radi cepili na obstoječe drevo ali na podlago iste sadne vrste. Do aprila, ko bomo cepili, pa moramo cepiče shraniti v vlažni mivki ali kar v hladilniku, zavite v polivinil, da se ne izsušijo. Vendar moramo v tem primeru sveženj od časa do časa odviti in cepiče obrisati s krpo, da pod folijo morda ne  bi začeli plesneti.

V bistvu si za sadovnjak sploh ne želimo februarske otoplitve, ker se lahko sokovi v drevju prebudijo, izzovejo brstenje, poznejša zmrzal pa povzroči usodno pozebo. Da bi to preprečili, lahko debla dreves premažemo z apnenim beležem, ki bo odložil začetek pretakanja sokov. Lahko pa v sadovnjaku, ko se zemlja odtali, po kolobarju okoli debla posujemo odležan hlevski gnoj ali domači kompost.

In še nekaj: če nameravamo drevje škropiti, si čim prej oglejmo škropilne koledarje na spletnih straneh kmetijsko-gozdarskih zavodov, saj so nekatera preventivna škropljenja proti boleznim sadnega drevja zelo zgodnja.

Zelenjavni vrt

Ne zelenjavnem vrtu se še nikamor ne mudi, razen s pobiranjem prezimnih vrtnin, kot so zimski por, brstični in drugi ohrovti, črna redkev, prezimni radič in motovilec, seveda če smo v pretekli sezoni poskrbeli za pridelek. Je pa že čas, da si za gredice zamislimo sadilni oz. setveni načrt, pri katerem upoštevamo priporočeno vrstenje vrtnin oz. kolobar. V tem času je izbira semen v vrtnih centrih velika, preden pa se odpravimo po nakupih, preverimo zaloge semen iz prejšnjih sezon in opravimo kalilni test. Preprost kalilni test naredimo tako, da v stanovanju na krožnik položimo več plasti papirnate brisače, ki mora biti ves čas mokra. Po njej razporedimo od 50 do 100 semen, krožnik pa pokrijemo s PVC-folijo. Dišavnice, korenček, peteršilj in nekatere cvetice kalijo na svetlem, pri drugih semenih pa krožnik pokrijemo s temnim papirjem. Kaljivost lahko ocenimo najpozneje v dveh tednih.

V vrtnih centrih imajo februarja že naprodaj semenski krompir, vendar če nimamo kleti s temperaturo največ 6 stopinj, z nakupom raje počakajmo do marca, ko ga bomo lahko začeli nakaljevati.

Če imamo ne pretopel zavarovan prostor, lahko začnemo v lončkih vzgajati sadike boba in graha, gomoljne zelene in čebule iz semena. Pri njih bomo le za vznik potrebovali temperature zraka okrog 20 stopinj, pozneje pa jih lahko prestavimo v neogrevan svetel prostor, v katerem prezimujemo posodovke, v toplo gredo ali v rastlinjak. Proti koncu meseca pridejo na vrsto setve za sadike zgodnjih kapusnic, spomladanske solate, pora. Tisti, ki pod setve za sadike razumete predvsem plodovke, torej paradižnik, papriko, čili in jajčevce, pa nikar ne hitite. Praviloma bodo šle te toploljubne rastline na vrt sredi maja, ko bo minila nevarnost pozebe, da bodo sadike godne, pa bodo potrebovali jajčevci in paprika od 70 do 85 dni (nekateri čiliji še dalj), paradižnik pa le od 60 do 70. Še na nekoliko krajši čas vzgoje sadik je treba računati, če imamo na razpolago le okenske police v ogrevanih bivalnih prostorih, saj se tu rade hitro razpotegnejo. Torej, nekje sredi meseca za sadike posejemo jajčevce in paprike, paradižnik pa naj počaka vsaj do konca februarja.

Če ne bo zapoznele zime, bo takrat že čas za setve boba, graha in redkvic na prosto, pa tudi za sajenje spomladanskega česna. Seveda pa utegnejo biti takratne setve zaradi morebiti razmočene zemlje precejšnja loterija.

Okrasni vrt

Tudi okrasni vrt bo naravi najbolj hvaležen, če mu bo še letos, torej februarja, naklonila kaj snega. Trajne rastline, posebej zimzelene in iglavci, bodo tako oskrbljene z vodo, njihove korenine pa zaradi snežne odeje bolj na toplem kot v kopni zimi. Le en del vrta bo zadovoljen brez trajnejše snežne odeje. To je trata, na kateri zbit sneg, po katerem poleg tega še hodimo, rad povzroči snežno plesen, glivično bolezen, katere posledice so zaplate z rjavo travo ali celo brez nje. Če so tla kopna in suha, pa lahko trato dobro pregrabimo, jo prezračimo z namenskim orodjem ali prepikamo z vilami in posujemo po njej kremenčev pesek, ki bo povečal prezračenost korenin. Če je na trati mah, ne grabimo, saj bi ga le raznesli, bolje je pozneje uporabiti bazična gnojila ali kamninsko moko.

V okrasnem vrtu odstranimo veje, ki jih je polomil sneg, porežemo odmrle dele visokih trajnic, zastirko pa pustimo, saj rastline varuje. Poskrbimo za zaščito zimzelenih grmovnic, kot so skimije, azaleje in rododendroni pred močnim soncem, saj bi lahko prezgodaj odgnale in nato pomrznile, poleg tega pa lahko nenadno močno februarsko sonce osmodi njihove liste.

Do sredine februarja režemo poganjke dreves in grmovnic za potaknjence ali za cepiče in jih do časa brstenja shranimo na hladnem, enako kot cepiče sadnega drevja. Ta mesec bo tudi čas za rez in gnojenje okrasnih spenjavk (okrasne trte, bršljana, glicinije in zimskega jasmina). Od enoletnic in dvoletnic lahko februarja na toplem sejemo poletne astre, zajčke, cinije ali vrtne nageljčke, s prenosom v toplejši prostor pa vzbudimo odganjanje gomoljev begonij, kan, gloksinij in dalij. V toplem svetlem prostoru jih lahko plitvo posadimo v vlažno šoto, mivko ali žagovino.