Načeloma je november v vrtu najbolj priporočljiv čas za opravila, od katerih pričakujemo dolgoročni učinek. Sadimo sadna in okrasna listnata drevesa in vrtnice, vse dokler zemlja ne zamrzne. Velja poudariti, da moramo cepljena drevesa posaditi tako, da je cepljeno mesto dovolj visoko nad zemljo, da cepljeni del v tla ne bo pognal lastnih korenin, medtem ko moramo pri vrtnicah paziti, da je mesto cepljenja od dva do tri centimetre pod rušo, da bo varno pred zimskim mrazom. Ves ta čas je še primeren za sajenje česna in okrasnih čebulnic na gredice. Ker je konec oktobra tla precej namočil, se tega lotimo šele takrat, ko se prst ne sprijema več na orodje. S tem dajemo rastlinam najboljšo popotnico.

Sadovnjak

Pomembno je, da z vej poberemo ali otresemo nagnite sadeže, da ti do pomladi ne bodo postali mumije, zasušeni plodovi, ki so odlično gojišče za bolezenske plesni. Odstranimo tudi v neurju zalomljene veje in pred napovedjo hujšega mraza zaščitimo spodnji del na novo posajenih sadik, najbolje s povezano slamo, koruznico, smrečjem ali več plastmi vrtnarske koprene. To velja še posebej za toploljubne sadne vrste, kot sta kivi in figa. Do mladih drevesc najdejo pozimi lačne srne in zajci; da jim ne bi oglodali lubja, debelca zaščitimo z mrežo proti divjadi.

Zdaj pa k sajenju: sadjarji dajejo prednost jesenskemu sajenju dreves, ker je zanje šok ob presaditvi manjši, ko mirujejo. Poleg tega vreme v povprečnih letih do zime dovolj namoči tla, da so brez poznejšega zalivanja oskrbljena z vlago. Gotovo ste že opazili, da tudi boljše  sadne drevesnice, tiste, ki sadike gojijo same, začnejo prodajati sadike z golimi koreninami (to pomeni, da so izkopane) šele v tem času. Te sadike veljajo za preverjene, ker so vzgojene v naših krajih, njihove korenine pa niso poškodovane zaradi presajanja v ponavadi zelo majhne lonce, v kakršnih so  naprodaj v vrtnih centrih. Tudi izbira sort je jeseni boljša. Zelo priporočljivo je, da sadilne jame pripravimo, še preden domov prinesemo sadike, da se korenine ne izsušijo. Za jame izberemo mesta, kjer je zemlja rodovitna, dovolj globoka, odcedna in kjer ni visoke podtalnice, za bolj toploljubne sadne vrste (aktinidijo, kaki, fig,  breskev) so primerne prisojne lege na prostem ali prisojna mesta ob hiši). Večina sadnih rastlin potrebuje vsaj 50 cm globoko zemljo. Jama naj bo široka od 60 do 70 cm in globoka vsaj 50 cm, dobro pa prelopatamo tudi njeno dno. 

Kot rečeno, sadiko z golimi koreninami postavimo v jamo tako, da bo posajena enako visoko, kot je rasla v drevesnici. Cepljeno mesto mora biti ped nad tlemi. Sadike iz lonca naj gledajo iz zemlje toliko, kot so rasle v loncu. Pred sajenjem debele korenine prikrajšamo na 20 cm. Če so videti zasušene, jih prej za nekaj ur namočimo v goščo iz vode in ilovice. Na eno sadno drevo dodamo v jamo četrt kilograma sadjarskega gnojila NPK in od 10 do 20 kg hlevskega gnoja. Če mineralnega gnojila ne uporabimo, naj bo hlevskega gnojila več, nikoli pa se ne sme dotikati korenin. Zasuta tla dobro potlačimo, že pred sajenjem pa ob drevesu zapičimo v jamo oporni količek.

Če smo jeseni pridelali toliko sadja, da ga shranjujemo v kleti, ga redno pregledujemo in vse nagnite sadeže sproti zavržemo.

Zelenjavni vrt

Čeprav smo začetek novembra pričakali z nadpovprečno visokimi temperaturami, je za jesensko prekopavanje in gnojenje gredic s hlevskim gnojem prejkone prepozno, saj bodo temperature poslej prenizke, da bi se hranilne snovi v gnoju ustrezno razgradile.

Ko je novembra zemlja primerno suha in še ne zmrznjena, posadimo česen, tako jesenske kot spomladanske sorte. Velja, da jeseni stroke sadimo kak centimeter, dva globlje kot spomladi, saj jih bo zmrzal dvignila proti površini. Tal za česen ne gnojimo, sploh pa ne s hlevskim gnojem. Česen prvič okopljemo šele po vzniku zelenih delov, če tla niso zamrznjena. Rastlin čez zimo nikar ne prekrivajmo s kopreno!

Z zimsko kopreno ali dovolj visokimi PVC-tuneli prekrijemo le neprezimne solatnice (radiče štrucarje, castel franco in pala rosa, motovilec za porabo do zime), prezimnih radičev, kot so verona, tržaški solatnik in treviški, pa ne. Enako velja za prezimne solate (posavka, vegorka, zimska rjavka …), ki bodo ob pomladni otoplitvi lepo nadaljevale rast.

Na prostem prezimita tudi brstični in listnati ohrovt, ki jima zmrzal izboljša okus. Novembra ju lahko ogrnemo z zemljo, da se rastline ob močnejšem snegu ali vetru ne bodo tako hitro prevrnile. Prav tako lahko v zemlji vse do zime pustimo korenček, repo, peteršilj za korene in črno redkev. Nekaj rastlin peteršilja presadimo v lonce in jih postavimo na zaščiteno mesto, da bomo imeli čez zimo sveže liste.

Okrasni vrt

Če načrtujemo sajenje vrtnic, je november pravi čas za sajenje sadik z golimi koreninami. Posajene vrtnice moramo zaščititi pred nizkimi temperaturami, najbolje je, da jih osujemo z zastirko iz suhega lista, lesnih sekancev ali  komposta. Še pred tem poganjke porežemo na približno 20 cm višine.

Če vrtnice z golimi koreninami kupimo nekaj dni pred sajenjem, jih doma zagrebemo na gredo ali damo v posodo z mivko, da se ne izsušijo. Zanje izkopljemo sadilno jamo velikosti 50 x 50 x 40 cm in temeljito prelopatamo tudi dno. Zemlji za sajenje vrtnic dodamo kompost ali z organskimi snovmi bogat substrat. Cepljeno mesto mora biti od dva do tri centimetre pod površino zemlje.

Čas je pravšnji tudi za sajenje okrasnih listavcev, pri čemer ravnamo enako kot pri sadnem drevju. Seveda se moramo pozanimati, ali je drevo cepljeno. Najbolj zanesljivo je, da sadiko posadimo enako globoko, kot so rastle v drevesnici (to je vidno na lubju) ali v loncu.

Najpozneje po prvi slani moramo iz zemlje izkopati poleti cvetoče čebulnice ali gomoljnice, kot so gladiole, nerine, dalije, kane, vse dokler zemlja ne zmrzne, pa lahko sadimo tulipane, narcise, luke in druge spomladi cvetoče okrasne čebulnice.

Te lahko potaknemo tudi v zimske sezonske zasaditve v loncih, v katerih bodo vztrajale jesenska vresa, mačehe, ognjeni dež ali heuchera, zimzeleni grmički, bršljan …, da nas bodo razveselile zgodaj spomladi.