Vrtna svetovalnica: Na trati nikoli ne grabimo zelenega mahu

16. 4. 2018 | Besedilo: Vanes Husić, Klub Gaia | Fotografije: Klub Gaia in Shutterstock

klub Gaia, kompost, trava, trata, vrtna svetovalnica

Za rubriko, v kateri vam strokovnjaki Kluba Gaia pomagajo reševati vrtne zadrege, smo prejeli precej vprašanj, nekatera so aktualna za trenutno vrtnarsko sezono, druga še ne. Ker smo s prostorom omejeni, bomo odgovorili na najpogosteje zastavljena vprašanja.

Skrb za trato

Ko se je sneg umaknil z naše parcele, sem vsepovsod po trati opazil mah, ki se je hudo razrasel. Kako naj ga uničim? Ali res povzroči zakisanje zemlje? Kdaj je pravi čas za zračenje?

Aleš iz Grosupljega

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Za vzdrževanje lepe zelenice je zelo pomembno odstranjevanje mahu. Uporabimo kupljeno sredstvo proti mahu in ga po trati potresemo zjutraj ali zvečer, ko je mah vlažen, saj se ga bo le tako dobro oprijelo. Čez nekaj dni se bo mah posušil, porjavel oziroma počrnel in šele takrat ga bomo lahko pograbili z železnimi grabljami. Nikoli ne grabimo zelenega mahu, ker bi ga zgolj raznesli po zelenici. 

Mah se najbolj razraste na senčnih delih parcele in pod večjimi grmi, drevesi in ob živi meji. Hitro zaduši travo in ta počasi propade. Zato ga je treba vsako leto odstraniti čim bolj temeljito. Na velikih zaplatah mahu zastaja voda oziroma je zemlja zelo nasičena z njo in s tem pojavom povezujemo izraz zakisanje zemlje. Potem ko odstranimo mah, je vsekakor treba vrhnjo plast zemlje zrahljati in vanjo vmešati apneni pesek. Tako zrahljamo zemljo, jo naredimo bolj odtočno in nevtraliziramo pH. Nato na prazna mesta dosejemo travno mešanico. Najboljša bo takšna, ki ima oplaščeno seme, saj se to hitreje prime in lepo vzklije. Poleg tega ga ptiči ne pojedo in veter ne odpihne, ker je težje. 

Pošljite nam vprašanja
V prihodnji številki, 18. aprila, bomo odgovarjali na vaša vprašanja s področja okrasnega vrta, sezonskega balkonskega cvetja, visokih gred in balkonskega zelenjavnega vrtička. Sprejemamo jih po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si in po klasični pošti na naslov Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, obakrat s pripisom Vrtna svetovalnica.

Z višjimi temperaturami in pomladnim dežjem pa začne trava bujno odganjati. Pomembno je, da jo na začetku kosimo na višino 4 do 5 cm in ne nižje, ker je še vedno oslabljena od zime. Če jo kosimo prenizko, bo potrebovala bistveno več časa, da se okrepi in začne rasti. Na začetku vso pregrabimo in tako odstranimo odmrlo travo, polst. Pogosti so tudi iztrebki deževnikov, glistine, ki jih hitro opazimo, saj so videti kot kupčki zem­lje na vrhu trate. So lepljivi. Pograbimo jih in dodamo na kompost, ker vsebujejo veliko hranil. 

Poleg pravilne košnje je pomembno delo spomladansko gnojenje. Zagotoviti moramo vsa potrebna hranila za pravilen razvoj in dober zagon trave, ki se mora do poletnih vročin dobro okrepiti in lepo razrasti. Ta gnojila imajo poudarek na dušiku, za močno rast nadzemnega dela, torej listov. A ne smemo pozabiti na kalij, ki ima glavno vlogo pri razvoju koreninskega sistema in rigidnosti bilk. S klasičnim gnojilom za trato gnojimo enkrat na mesec: aprila, maja in junija. Ne pozabimo na junijsko gnojenje, ker z njim okrepimo trato, da bo bolje preživela poletne sušne razmere. Gnojimo pred dežjem ali po gnojenju trato dobro zalijemo. Zračenje travne ruše je pomembno za dobro razraščen koreninski sistem. Tako voda pravilno odteka, se ne zadržuje v območju korenin in tako se zmanjša možnost koreninske gnilobe in drugih glivičnih bolezni. Z zračenjem vedno počakamo vsaj do druge ali tretje košnje. Nato z ventrikulatorjem ali vilami prezračimo tla. Ko so tla prezračena, potresemo kremenov pesek in ga preprosto z metlo pometemo v odprtine. Trata bo veliko bolj gosta in odporna na obremenitve. Če je namenjena za igrišče, športno ali le za igro otrok, oziroma se po njej pogosto hodi, jo prezračimo vsako leto, drugače pa le na dve leti.


Orehovo listje zaradi taninov, ki zavirajo rast rastlin, načeloma ne spada na kompostni kup.Domač kompost

Nekje sem zasledila, da listje oreha ne spada v kompost, ker naj bi škodovalo mikroorganizmom. Ker imamo na parceli dva velika oreha, me zanima, kako bi lahko uporabila vse pograbljeno listje.

Tea po elektronski pošti

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Listje oreha ne spada na kompostni kup, ker vsebuje ogromno taninov in tudi po kompostiranju se ohrani veliko snovi, ki na rastline delujejo fitotoksično. To pomeni, da zavirajo oziroma slabijo rast rastline. Tudi sama rastlina, orehovo drevo, izloča iz korenin v tla snov juglon, ki zavira rast okoliških rastlin. Načeloma dodajanje orehovega listja na kompost odsvetujemo; obstaja pa način kompostiranja, pri katerem moramo upoštevati načela aerobnega kompostiranja (ob prisotnosti kisika). Kompost sestavljamo iz rastlinskih ostankov in na drobno narezanega orehovega listja postopoma v kompostni kup. Ker za uspešno kompostiranje potrebujemo kisik, med rastlinske ostanke vedno mešamo tako imenovani strukturni material, to je snov, s katero preprečimo takojšnje sesedanje kompostnega kupa. S strukturo ustvarimo pore, v katerih sta kisik in voda. Uporabimo tanke vejice, zmulčene veje, karton brez barvil, jajčne lupine, trde rastlinske ostanke. Ta material moramo mešati z vsemi rastlinskimi ostanki in orehovim listjem. Ker pri tem procesu sodelujejo mikroorganizmi, je treba kup premešati enkrat na mesec. Kompost bo nared v šestih mesecih. Mikroorganizmi bodo v opisanem procesu izničili juglon. Treba pa je opozoriti, naj kompostni kup ne bo le iz orehovega listja, temveč zmešan z drugimi rastlinskimi ostanki in strukturnim materialom. Nanj tudi ne sodi kar vse povprek: pasji in mačji iztrebki, kuhinjski ostanki hrane (olja, meso, ribe, mlečni izdelki …), z boleznimi okuženo listje, plastificiran papir, olupki sadja, obdelanega s fitofarmacevtskimi sredstvi, pa plastika seveda tudi ne. Pazimo na okužene dele rastlin, saj tako hitro ustvarimo veliko kolonijo bolezni. Z orehovim listjem lahko mešamo: zdrave rastlinske ostanke z vrta, pokošeno travo, gnoj (goveji, konjski, kurji, ovčji, kozji), zemljo iz korit, kot strukturni material pa drobno sesekljane dele lesnatih rastlin, slamo, žaganje, olesenele rastlinske ostanke iz kuhinje. Dodamo tudi glistino, iztrebke deževnikov, ki jih poberemo s trate, saj vsebujejo veliko hranil. 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE