Rodovitnost vrtne zemlje

Ob družinski hiši smo si uredili zelen­javni vrt, na katerem želimo gojiti čim bolj raznoliko zelenjavo. Toda zemljo so nam napeljali na novo in je zelo zbita, ilovnata, včasih postane kar mastna. Zdi se mi, da rastline zelo slabo uspevajo, a smo imeli vrt lani šele prvič. Ali lahko to zemljo kako izboljšam?

Valerija iz Kamnika

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Vrtno zemljo lahko vedno izboljšamo in prilagodimo svojim potrebam. Spomladi je priporočljivo le rahljanje z vilami. Drugače uničujemo strukturo tal z mešanjem posameznih plasti. Obdelava s prekopavanjem (»štihanje«) je primernejša za jesensko obdelavo. Vrtno zemljo pripravljamo približno dva tedna pred sejanjem ali sajenjem, ker se drugače zaradi vremenskih dejavnikov struktura vmes spremeni in je bilo delo zaman. V težkih, ilovnatih tleh z veliko vsebnostjo glinenih delcev se voda dobro zadržuje, vendar zaradi zbite in trde strukture rastline težje razvijejo koreninski sistem. Velike težave imajo zlasti korenovke in gomoljnice. 

Rahljanje težke zemlje je večleten proces. Potrebnih je več sezon in kar nekaj dela, preden dosežemo želeno »rahlost«. Začnemo spomladi z dodajanjem fino mletega apnenega peska, ki vsebuje kalcij. Sredstvo potresemo in zmešamo z vrhnjo plastjo zem­lje. Poleg rahljanja sredstvo tudi dobro veže nase naravni dušik, ki je tako rastlinam na voljo daljši čas. Za večji in hitrejši učinek uporabimo še kamninsko moko, ki vsebuje minerala bentonit in zeolit. Primerna sta za vsak vrt, ker imata nevtralne lastnosti. Struktura mineralov je precej pomembna, saj sta zelo porozna, kar v praksi pomeni, da dobro vežeta nase organsko snov ter vodo in hranila. Postopek ponovimo jeseni. 

Organska snov skupaj z mikroorganizmi v tleh ustvarja humus, brez katerega nimamo živih in rodovitnih tal. Ima pa tudi zelo pomembno lastnost – vrivanje med talne delce. Zato je redno dodajanje organske snovi izjemnega pomena za ohranjanje rodovitnosti. Spomladi začnemo gnojiti s peletiranim organskim gnojilom, ki ga odmerimo posameznim rastlinam različno glede na njihove potrebe po hranilih v kolobarju.

Vrt naj ne bo nikoli prazen, saj je tako zemlja izpostavljena eroziji, vodni in vetrni. Hitro se izsuši in zaskorji. Onemogočeno je delovanje mikroorganizmov. Zastirka je pomemben del v hladnih mesecih, saj v tleh zadržuje vodo in toploto. Poveča tudi aktivnost mikroorganizmov, zato jo je treba med sezono dodajati, saj jo mikroorganizmi skupaj z deževniki razgradijo in vnesejo v zemljo. Tako poskrbimo za prehrano deževnikov, ki so naravni plugi oz. rahljalci tal. 

Pošljite nam vprašanje za vrtnarskega svetovalca
Vabimo vas, da nam pošljete konkretna vprašanja s področja zelenjavnega, sadnega in okrasnega vrta, nanje bomo odgovarjali s pomočjo strokovnjakov Kluba Gaia. Ker bi radi objavljali odgovore na teme, ki so v določenem času na vrtu najbolj aktual­ne, vas prosimo, da nam najprej pošljete vprašanja s področja načrtovanja vrta, kolobarja, gnojenja, prvih setev in pomladne nege trate. Kmalu zatem bo prišla na vrsto oskrba vrtnic in drugih trajnih okrasnih rastlin, oskrba sezonskih balkonskih zasaditev, v začetku maja, še pred ledenimi možmi, pa oskrba plodovk. Strokovnjaki bodo odgovarjali tudi na vaša vprašanja o zaščiti pred boleznimi in škodljivci, pred poletjem pa o negi rastlin v tem delu leta. Vprašanja sprejemamo po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si in po klasični pošti na naslov Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, obakrat s pripisom Vrtna svetovalnica.

Kolobar na vrtu

Pred tremi leti smo se začeli bolj aktivno ukvarjati z zelenjavnim vrtom, ker smo dobili novega družinskega člana in se trudimo pridelati čim več domače zelen­jave. Zanima pa me, ali je kolobar res tako pomemben.

Martin iz Krškega

ODGOVOR STROKOVNJAKA: 

Kolobar je izjemno pomemben na vsakem vrtu, saj omogoča primerno gnojenje in menjavanje gredic, kar zmanjša pojavnost bolezni, škodljivcev in tudi poveča pridelek. Ker gojimo na domačem vrtu zelo raznolike vrtnine, je priporočljiv štiriletni kolobar. Najbolje je kolobariti tako, da razdelimo vrt­nine v štiri dele ali poljine. V prvi so najbolj požrešne, na gredi zanje, če gnojimo spomladi, uporabimo 2 kg peletiranega organskega gnojila na 10 kvadratnih metrov. Na drugo gredo sodijo tiste, ki potrebujejo hranila, a ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem in jih pognojimo v količini 1 kg/10 m2, na tretjo posadimo tiste, ki potrebujejo le 0,5 kg/10 m2. V četrti skupini so vrtnine, ki jih temeljno ne gnojimo, a jih med rastno sezono redno dognojujemo. Tako imamo štiriletni kolobar, v katerem tla niso pregnojena, a zaradi dodajanja organske snovi vzdržujemo njihovo rodovitnost.

Na prvo poljino gredo najbolj lačne vrtnine: plodovke, zelje, bučnice in krompir. Na drugi imajo mesto korenovke, radič in endivija in por, na tretji so čebulnice z izjemo pora in stročnice, na četrti poljini pa solata, rukola, azijske listnate rastline, špinača, motovilec, nizki fižol, mesečna redkvica, tudi nadzemna kolerabica, ki je lahko v tej ali tretji skupini. Če se vam zdi kolobarjenje preveč zapleteno, si lahko pomagate s spletno aplikacijo, ki jo najdete na spletni strani www.klubgaia.com. 

Pri kolobarju je treba upoštevati tudi to, da so sorodne rastline, torej iz iste družine, dovolj narazen, da zmanjšamo negativne vplive in pojav bolezni, ki si jih rastline iz iste družine pogosto delijo. Ker pa imamo na vrtu pogosto sorodne vrtnine, kot sta paradižnik in jajčevec, preblizu, jih razmejimo tako, da med njih posejemo dve vrsti solate, med katerima potaknemo čebulček. Takšne rastlinske kombinacije imenujemo nevtralizatorji. Tako ustvarimo zelo pester in barvit vrt, saj lahko vedno uporabimo solatnice različnih barv in namesto čebule šalotko. Pomembno vlogo igrajo tudi koristne rastline, ki so dobri sosedi, mednje pa spadajo cvetlice in zelišča. Žametnice, ognjič, kapucinke s svojimi rumeno-oranžnimi cvetovi privabljajo opraševalce in odganjajo talne škodljivce. Šetraj ima mesto ob fižolu, koper ob kumarah, bazilika ob paradižniku in tako naprej.