Moje prve setve v lončke se pričnejo šele v začetku februarja. Nič prej. Sama vsak januar namenim načrtovanju, dodatnemo izobraževnaju, pripravam.

Objedeni gomolji in korenine

To je mali rjavkasti hrošček, ki je sicer povsem neškodljiv za naše vrtnine. Žal pa so njegove ličinke, ki se izležejo iz jajčec tako požrešne, da lahko naredijo na posevkih veliko škode. Predvsem na gomoljih krompirja in koreninah solate. Se vam že svita, o čem bo govora? To so solatne strune ali solatne pokalice.

Obe imeni zelo nazorno opisujeta živalico. Pokalice jim pravimo zato, ker se hrošček, ki se zaradi kakršnega koli razloga znajde na hrbtu, sunkovito vrže v zrak in izvleče trn, ki ga ima na trebušni strani predprsja. Ko ga sproži v vdolbino na sredoprsju, je slišati razločen pok.  

Živalice so med vrtičkarji sicer bolj znane po svojem drugem imenu: solatne strune. Takšno ime zato, ker njihove ličinke po videzu zelo spominjajo na koščke žice.

Neškodljiv hrošček s požrešnimi ličinkami

Da bomo vedeli kaj in kako ukrepati, je dobro poznati videz škodljivca, kot tudi njegov razvojni krog – torej, kdaj se pojavlja in kdaj povzroča škodo.

!!galerija!!

Ker nekje moramo začeti, naj bo to s hroščkom. Ta je le okoli enega centimetra velik, s podolgovatim telesom rjave ali črne barve.

Spomladi samice, ki živijo eno leto, v tla odlagajo jajčeca posamično ali v skupine po 5 do 10, v dobro preraščena tla, kot so pašniki, travniki, žitna polja, deteljišča, tudi močno zaplevljena zemljišča. Jajčeca so tako drobna in vedno oblepljena s prstjo, da jih težko opazimo. So ovalne oblike in rumene do bele barve.

Če rastlino izpulimo, najdemo objedene korenine ali prevrtane gomolje in korene polne rjavih strun.

Ličinke, ki se razvijejo iz jajčec, po videzu zelo spominjajo na kos žice. Je slamnato rumene do rdečkasto rjave barve, velikosti od 7 milimetrov pa vse do 4 centimetre. Telo je hitizirano, črvičasto valjasto, podolgovato, z majhno glavo, tremi pari oprsnih nog in dolgim zadkom, zgrajenim iz dobro vidnih zadkovih obročkov. Ta razvojna faza solatnih strun pa je tista, ki povzroča škodo. Ličinke  se hranijo s koreninami, koreni in gomolji rastlin. Škodo povzročajo na fižolu, zelju in paradižniku, najbolj pa so ogroženi posevki solate in krompirja.

Včasih menimo, da vrtninam primanjkuje vode, saj venejo. Če pa rastlino izpulimo, najdemo objedene korenine ali prevrtane gomolje in korene polne rjavih strun.

Napadi strun so pogostejši na predelih, kjer je v preteklosti raslo travinje, travno-deteljne mešanice, oziroma na novo narejenih gredah, ki so nastale na travnikih. Suša pospešuje napade strun, saj te skušajo izgubljeno vlago nadomestiti z izsesavanjem gomoljev in korenov.

Hrošči pokalice sicer ne povzročajo neposredne škode, vendar ležejo jajčeca in jih je zato potrebno zatirati. Razvoj pokalic traja 3-5 let. Prezimijo ponavadi ličinke v različnih razvojnih fazah.

Kako se rešimo težav s preventivo 

Najbolje bo, da se držimo nekaj pravil, s katerimi se izognemo prisotnosti strun.

• Izogibajmo se sajenju krompirja za travno-deteljnimi mešanicami, ki jih sejemo za zeleno gnojenje. Za zeleno gnojenje namesto detelje, žit in lucerne raje sejemo križnice in ajdo.
• Na zelenjavnem vrtu ne gojimo gladiol, dalij in aster.
• Tla redno zastiramo, saj tako hrošči težje izlegajo jajčeca.
• Na zelenjavni vrt posejemo čim več kapucink. Ker strune odganja vonj kapucink, njihovo zeleno maso podkopljemo.
• Naravni sovražniki strun so krastača, krt, brzci in ptice, zato poskrbimo za rastlinsko pestrost na vrtu, ki bo nudila dom našim pomočnikom.
• Jajčeca uničimo s prekopavanjem zemlje in s tem  preprečimo, da se razvijejo ličinke.

Kako ukrepamo, če smo opazili strune

• Spomladi, aprila, maja in junija, če je suša, redno zalivamo. Napadi so močnejši v suši, saj si ličinke žejo gasijo s sočnimi gomolji in koreni.
• Ličinkam nastavimo vabe. Te so najučinkovitejše, če jih nastavljamo aprila, maja in septembra, ko se ličinke najintenzivneje prehranjujejo. Najhitreje jih privabimo z na kose narezanim krompirjem, korenjem ali jabolki. Koščke zelenjave in sadja zakopljemo 10 cm globoko v tla. Ličinke se zavrtajo v koščke zelenjave, mi pa jih redno – vsak drug dan izkopljemo in uničimo. V tla lahko zakopljemo tudi vabe z nakaljenim žitom, ki ga nasujemo v lončke, katerim na gosto preluknjamo dno.
• Plini, ki jih izločajo določene rastline, delujejo na strune pogubno. Po tem slovijo predvsem rastline iz družine križnic. V začetku aprila ali v sredini avgusta posejemo seme bele gorjušice. Tik preden rastline zacvetijo, posevek pokosimo in razrežemo. Zeleno maso nato plitko vkopljemo v tla in obilno zalijemo. Gredice lahko pokrijemo s folijo in pustimo tako dva do tri tedne.
• Posevke zalivamo s pripravki iz vratiča in rabarbare. Tukaj sta le dva recepta od mnogih.

Čaj iz vratiča
Pest zeli prelijemo z 0,5 l vrele vode. Pustimo stati dokler se ne ohladi, oziroma vsaj 15 minut. Pred škropljenjem razredčimo s toplo vodo v razmerju 1 : 3. Če ga pomešamo s presličnim čajem in dodamo pest soli, deluje pripravek tudi na krompirjevo plesen.

Brozga iz rabarbarinih listov
1 kg listov brez pecljev prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočine. Liste v malo tekočine pa nato še 10 min kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo preostanek vode v kateri so se listi namakali. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5.

Pripravke uporabljamo le takrat, ko so nujno potrebni, ker škodujejo tudi koristnim organizmom.