Kot prvo opravilo nas že kmalu čakajo najzgodnejše setve v lončke, ki jih bomo vse do pomladi hranili na okenskih policah.

Lončki in pladnji

Izbira lončkov in setvenih pladnjev v vrtnarskih centrih je ogromna. Vendar vam za uspešno setev ni treba zapravljati denarja v ta namen. Uporabite lončke in posode, ki jih najdete doma. Vsa plastična krama, ki se včasih znajde doma, četudi še tako pazimo, da kupujemo čim manj v plastiko zapakiranih stvari, je lahko ponovno uporabna. Lončki od jogurta, smetane, skute, plastični pladnji,  na katere je zapakirana zelenjava ...

Pred uporabo posodo dobro operite. Jaz to storim z mešanico vode, kisa in sode bikarbone. Tudi posodo, ki ste jo uporabili lansko leto, dobro operite. Pomagajte si kar s krtačko. Pred setvijo poskrbite, da imajo lončki in pladnji na dnu luknje, da bo odvečna voda lahko odtekala. Zelo enostavno jih naredite z razbeljenim debelim žebljem, ki ga segrejete kar z vžigalnikom.

Za setev in pikiranje izberite namenski substrat. Pred setvijo in presajanjem ga dobro navlažite.

Substrat

Izberite primeren substrat. In pri tem ne varčujte! Tukaj gresta cena in kakovost skupaj z roko v roki. Poiščite substrat, ki ima oznako ekološki, saj je le to zagotovilo, da ne vsebuje ničesar škodljivega. Zaupajte certifikatom. Substrat mora biti namenski – za setev. Substrati za sajenje niso primerni, saj vsebujejo dodana gnojila, pa še pretežki so. Za setev namreč potrebujemo čim bolj lahke mešanice, ki so zračne in dobro prepustne za vodo. Le v takih razmerah bo seme hitro vzklilo. Tudi za pikiranje kupite za to namenjen substrat.

!!galerija!!

Seme naj bo sveže

Tudi seme ima rok trajanja. Zato je zelo pomembno, da svoje seme vedno, ko ga poberete in shranite v vrečke, tudi opremite z datumom. Staro seme težko kali ali pa sploh ne, zato ga je bolje zavreči. Zdaj je čas, da pregledate svoje zaloge.

Ker pa se seme zelenjadnic med seboj loči po obdobju, ko je še dobro kaljivo, in ni treba zavreči vsega, česar lansko leto niste porabili, naj vam bo v pomoč spodnja razpredelnica.

Neposredne setve in pikiranje

Nekatere vrtnine lahko sejemo skupaj v setvene pladnje in jih kasneje presadimo posamično v večje lončke – pravimo, da pikiramo. Vsako dodatno presajanje pospeši razvoj koreninskega sistema. Pikiramo vse kapusnice, torej zelje, cvetačo, brokoli, ohrovt ..., papriko, paradižnik, jajčevec, feferone, čilije. Spet druge raje posejemo neposredno v večje lončke, ker je presajanje zaradi občutljivosti mladih rastlinic težje oziroma ne potrebujejo dodatnega pikiranja v namen krepčanja koreninskega sistema. Tako neposredno v multiplošče premera 2 – 3 cm sejemo solato, por, blitvo, zeleno, rdečo peso, pastinak ... Pri nekaterih vrtninah lahko posejemo več semen v večje lončke premera 5 cm in jih kasneje presadimo na prosto kar v skupinah, tako kot so rasle v lončku. Tako lahko sejemo peteršilj, grah, tudi baziliko. Sama sejem tudi kumare in bučke spomladi najprej v lončke. V lonček premera 5 cm posejem eno seme bučke. Kumare sejem posamično v lončke premera 4 cm.

Namig za setev bučk: Lonček le do polovice napolnite s substratom. Posejte seme. Ko bo poganjek rasel, sproti dodajajte substrat vse do listov. Na ta način bo koreninski sistem bučke močnejši, saj bodo korenine poganjale po vsem delu stebla, ki bo v zemlji. 

Do vznika naj bodo posode pokrite in na toplem. Pri meni so zaradi talnega gretja kar na tleh.

Za setev v lončke izberemo primeren čas

Vrtnine se med seboj razlikujejo po tem, koliko časa je potrebno, da seme vzklije, kako dolgo obdobje potrebujejo, da se razvijejo do velikosti, primerne za presajanje. in tudi kdaj jih lahko presajamo na prosto glede na njihove potrebe po toploti tal in ozračja. Zato jih sejemo v lončke v zaprte prostore ob različnem času.

Že konec januarja lahko posejemo v lončke peteršilj, zeleno in por. Za vzgojo sadike, ki bo primerna za presajanje na grede, potrebujemo dva meseca. Njihovo seme potrebuje za vznik kar nekaj časa (dva do tri tedne), pa tudi kasneje je razvoj rastlin do primerne velikosti za presajanje na prosto dolgotrajen.

Februarja jim sledijo čebula (seme), grah, zgodnje zelje, cvetača, brokoli, listnati ohrovt, nadzemna kolerabica, blitva, spomladanska solata, sredi februarja še  feferoni, jajčevci in paprika.

Konec marca ali še bolje malo kasneje pridejo na vrsto bučke, kumare, melone, lubenice, fižol. In ja, tudi paradižnik sejemo v lončke šele v sredini marca!

Ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj, je pri papriki, paradižniku, jajčevcu čas za pikiranje.

Kdaj in kako pikiramo

Mlade rastlinice presajamo v večje lončke, takoj ko se klični listi (to so tisti prvi listi, ki jih opazimo na rastlini in se po obliki razlikujejo od kasnejših listov) postavijo v vodoraven položaj. Presajamo tako, da prevrnemo posodo s poganjki na bok in vsebino previdno skupaj z vso koreninsko grudo spravimo iz posode. Nato s pomočjo palčke ali kar svinčnika previdno ločimo rastlinice med seboj. Napolnimo lončke s prstjo, primemo rastlino za klične liste (bodite nežni, kar se da) in s pomočjo svinčnika, s katerim naredimo luknjo, vložimo sadiko v prst, globoko vse do kličnih listov. Narahlo stisnemo prst ob sadiko in zalijemo.

Pomen temperature in svetlobe

Na začetku je pomembna visoka temperatura in nič svetlobe, po vzniku pa se vloga zamenja. Takoj po vzniku rastlinam zagotovimo največ svetlobe, kar je premoremo v stanovanju. Glede temperature se držite pravila: čim večja je rastlina, tem nižjo temperaturo potrebuje. Preden se lotite gojenja sadik v stanovanju, zato dobro premislite, ali imate na voljo prostor, kamor boste po vzniku prestavili lončke s sadikami. Tako peteršilj in gomoljna zelena dobro in hitro kalita pri temperaturi 25 °C, kasneje bo dovolj 17 °C. Por potrebuje za dober vznik 15 °C, kasneje pa samo še 10 °C. Kapusnice bodo dobro vzklile pri temperaturi 20 °C, po kalitvi do razvoja enega lista potrebujejo temperaturo 16 °C, ko razvijejo tri liste 14 °C, kasneje pa bo dovolj 10 °C. Blitva potrebuje za dobro kalitev 25 °C, za rast rastlin do velikosti treh listov bo najbolj ugodno 14 °C, kasneje pa samo 12 °C. Solata potrebuje za dober vznik okoli 17 °C, po vzniku pa je bolje, če se temperature gibljejo okoli 14 °C. Ko je sadika večja, zadošča že 7 °C.

Seme paprike, paradižnika, feferonov, jajčevcev potrebuje za vznik okoli 26 °C. Pri papriki je treba takšno temperaturo vzdrževati tudi ponoči. Če temperatura pade na 20 °C, bo seme klilo tudi do 30 dni. Po vzniku in do prvega lista naj bo temperatura 19 °C. Kasneje, ko bomo rastline prepikirali in se bodo razvili trije listi, bo primerna temperatura prostora okoli 17 °C, še večja sadika pa bo zadovoljna s 15 °C.