Koruza SmartStax sicer velja za "super" gensko spremenjeno koruzo, ki jo ameriški podjetji Monsanto in Dow Agroscience v ZDA pridelujeta od leta 2011, združuje pa dve že gensko spremenjeni sorti koruze.

Nejasne posledice na ljudi in okolje

Nova sorta je po mnenju kritikov zelo sporna, saj je odporna na dve vrsti sredstev za zatiranje plevela, hkrati pa lahko proizvede tudi strupe proti šestim različnim vrstam insektov, kot je npr. prosena vešča. Kmetje si sicer lahko od nove sorte koruze sicer obetajo višji donos in lažjo uporabo.

Kritiki opozarjajo tudi na nejasne posledice uporabe nove sorte koruze na okolje in ljudi. "Nobena druga dovoljena rastlina ne vsebuje toliko gensko spremenjenih sestavin. Sploh ni jasno, kako učinkujejo skupaj in kakšne posledice ima to na dolgi rok," je dejal Christoph Then iz svetovalne družbe Testbiotech.

Pri nas le gensko spremenjena soja

Dokončna odločitev Bruslja o dovoljenju za uvoz gensko spremenjene koruze SmartStax bo najverjetneje znana jeseni, a kot poudarja Židan to še ne pomeni, da bo ta koruza lahko rasla v Evropi. Dovoljenje se namreč nanaša le na njen uvoz v EU od drugod.

Kot je poudaril, pa v Sloveniji ves čas potekajo monitoringi. Četudi ni podatkov, kakšno koruzo pripeljemo v Slovenijo, poročila uvoznikov in vzorci meritev za zadnjih pet let kažejo, da v našo državo gensko spremenjena koruza ne prihaja. Tudi sicer Slovenija večino manjkajoče koruze pripelje iz Madžarske, ki ima tako kot Slovenija negativno stališče do genetsko spremenjenih organizmov v svojem prostoru.

Edina genetsko spremenjena surovina, ki prihaja v Slovenijo, je sicer po Židanovih besedah soja, tako pa je zato, ker je genetsko spremenjene že skoraj 80 odstotkov svetovne proizvodnje soje.