V Pomurju ponekod uničenega celo do 80 odstotkov pridelka
Zaradi visokih temperatur, vetra in majhne količine padavin je v Pomurju na plitkih tleh škoda na koruzi, poznem krompirju, soji, oljnih bučah in vrtninah že od 50- do 80-odstotna, na običajnih tleh pa okoli 30-odstotna. Po nekaterih podatkih naj bi na najbolj izpostavljenih območjih padlo manj kot 40 odstotkov dolgoletnega povprečja padavin.
Do konca julija je v Pomurju padlo le 335 litrov dežja na kvadratni meter, kar je okoli 16 odstotkov manj od dolgoletnega povprečja, zato na kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota že zbirajo predhodne ocene poškodovanosti poljščin, da bi lahko predlagali vladi razglasitev naravne nesreče.
V Pomurju je na približno 6000 hektarjih tako imenovanih plitkih tal uničena večina pridelka, na preostalih 44.000 hektarjih pa je pridelek za zdaj manjši za približno 30 odstotkov.
Kot pravi direktor zavoda Franc Režonja, v Pomurju že lahko govorimo o naravni nesreči, vendar pa škoda še ne dosega praga treh promilov bruto domačega proizvoda, ko lahko naravno nesrečo razglasi vlada in pomaga prizadetim.
O trditvah, da je na najbolj izpostavljenih sušnih območjih Pomurja padlo za manj kot 40 odstotkov dežja glede na dolgoletno povprečje, med tem pa agencija RS za okolje (Arso) Pomurja ne navaja med območji, prizadetimi zaradi suše, Režonja pravi, da Arso pri svoji analizi naj ne bi bil upošteval, da je bila večina padavin v zadnjem mesecu izrazito lokalne narave.
Pri tem pa je za Prekmurje značilno, da padavinski val doseže širino največ enega kilometra, padavinski valovi pa ob tem niso zajeli sušno najbolj izpostavljenih območij.
Mesta za merjenje padavin tudi niso tako enakomerno razporejena, zato je velik del kmetijskih strokovnjakov prepričan, da je v Pomurju na tradicionalno najbolj izpostavljenih sušnih območjih, od Tišine, Rakičana, dela Beltincev in celotnih Odrancev do Turnišča, padlo tako malo padavin, ker je treba upoštevati tudi zimsko-spomladanski primanjkljaj, dodaja Režonja.
Ob pomanjkanju padavin dodatne težave povzročajo vetrovi, ki pospešujejo izhlapevanje in v dnevu ali dveh povsem izsušijo zemljo, a so v statistikah vetrovni dnevi zanemarjeni, čeprav je za Pomurje značilno njihovo izredno povečanje.
Visoke temperature in veter skupaj povečujeta izhlapevanje, rastline pa prisilita, da obrambno prekinejo rast. Tako pri temperaturah nad 30 stopinj poljščine prenehajo rasti, koruza pa zaradi zmanjševanja izhlapevanja zvije liste.
Poleg poljedelcev bodo prizadeti tudi živinorejci, saj primanjkuje paše, zato živino že krmijo s senom, ki ga bodo prisiljeni dokupovati, ali pa bodo morali prodajati živino. Ostali naj bi brez 40 odstotkov travinja. Sušijo se tudi sadovnjaki in vinogradi, posledice suše pa so vidne tudi v nasadih, opremljenih s kapljičnim namakanjem.
Tudi gladina potokov, rek in podtalnih voda je za ta letni čas izredno nizka, pod povprečjem pa je tudi toke reke Mure.
PREBERITE ŠE:
Zalivamo tako, da namočimo tla vsaj 15 centimetrov globoko
Preskrba vrtnin z vodo: S kvadratnega metra izhlapi šest litrov vode
