Prva licitacija vrednejših lesnih sortimentov v Sloveniji je potekala 2007. Takrat so razstavili 890 hlodov, letos jih je bilo na dražbi že 1768. Tako po številu oziroma volumnu razstavljenih hlodov kot po deležu prodanega lesa glede na njegov volumen je prodaja lesa na zadnji dražbi presegla vse dosedanje, saj je ostalo neprodanih le 106 kubičnih metrov lesa. Med neprodanimi hlodi je po količini prevladoval oreh, sledijo bukev, češnja in gorski javor. Glede na to, da so te drevesne vrste z izjemo bukve na dražbi dosegle zelo visoke cene, je glavni razlog, da so hlodi ostali neprodani, njihova slaba kakovost.

Pri najvišje ocenjenih hlodih tako po kosu kot po kubičnem metru je vsa leta močno v ospredju gorski javor. Tudi med prvimi desetimi najbolje ocenjenimi hlodi je vsako leto večina javorovih, pravi Veronika Valentar s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. Podobno stalno dobro ceno ima tudi oreh, ki po kubičnem metru dosega prav tako vrtoglave cene, vendar zaradi manjšega volumna hlodov ni pogosto zastopan med tistimi, ki dosegajo ceno nad tisoč evri. Nasprotno je pri smreki in hrastu, ki po kubičnem metru sicer ne dosegata zelo visokih cen, zaradi velikega volumna pa lahko cena za kos hitro preseže tisoč evrov. Dobro ceno dosega tudi kakovosten kostanjev les, ker je redek in vsestransko uporaben.

Les večinoma prodajajo kmetje, ki so lastniki gozdov, pa tudi podjetja in koncesionarji državnih gozdov. Lani je na dražbi sodeloval tudi upokojenec iz Maribora – njegov hlod (drevo je moral podreti, ker mu je prekrivalo hišo) je bil eden izmed najboljših, prodanih na dražbi. Sodelovanje na dražbi lahko za lastnika pomeni zelo dober zaslužek. Nekdo je leta 2007 prodal 28 hlodov in zaslužil 15.308 evrov, lani pa je nekdo za samo štiri javorjeve hlode iztržil 17.422 evrov.