Porezane veje in rozge iz travnikov in sadovnjakov lahko zdrobimo v sekance, stisnemo v večje ali manjše bale, zdrobljena biomasa pa se lahko tudi peletira in briketira. Tako pripravljena se uporablja kot kurivo v posebnih pečeh, običajno v sistemih daljinskega ogrevanja.

Postopki za pripravo biomase iz vej in rozg so različni, vsem pa je skupno, da zanje potrebujemo posebne stroje, mulčerje in sekalnike. Posebni mulčerji lahko zmulčijo do deset centimetrov debele veje, lahko preberemo v priročniku Postopki pobiranja ostankov po rezi v trajnih nasadih, ki ga je napisal mag. Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Zmulčena biomasa se lahko zbira v zbiralniku na samem stroju, lahko pa z njo napolnijo tako imenovane jumbo-vreče. Te so izdelane iz materiala, ki omogoča izhlapevanje vode iz zbrane biomase, zato se ta suši po naravni poti. »Če porezana biomasa vsebuje okrog 50 odstotkov vode, se lahko v teh vrečah posuši do te mere, da je vsebnost vode v njej manj kot 25-odstotna, kar pomeni, da je že primerna za energetsko rabo. Praktične izkušnje so pokazale, da se vsebnost vode zmanjšuje v povprečju za en odstotek na dan,« je zapisal avtor priročnika.

Porezane veje in rozge lahko pobiramo tudi s stiskalnicami, ki oblikujejo manjše ali večje bale valjaste ali kvadraste oblike. Stiskalnice lahko pobirajo in stiskajo do tri centimetre in pol debele veje, manjše bale pa so težke od 25 do 35 kilogramov. Tako bale kot same veje in rozge lahko pozneje v sekalnikih zdrobimo v sekance, ki jih kurijo v sistemih daljinskega ogrevanja na biomaso.