Kristina Klemenčič

Orangino (izg. oranđino)

Orangino, muc, ki najraje leži na hrbtu, z vsemi štirimi od sebe in včasih tako tudi zadrema, še posebej, ko ga obsijejo topli sončni žarki, ki jih naravnost obožuje. Kot obožuje škatle in košare – naj bo majhna ali velika, napol zaprta ali povsem odprta, vedno takoj smukne vanjo in z debelimi očmi kuka iz nje. Rad počiva tudi na ležišču iz časopisov in revij, čez katere se raztegne kolikor je dolg in širok, ko pa je čas za globok spanec, se zvije v tesen klobčič in se ne pusti motiti. Jezno pihati ne zna, zna pa pokazati kremplje med igro ali ko se bori za svoj (mačji) prav. Pa tudi mijavkati zna sila vztrajno, ko želi dopovedati, da je že končno čas za slasten mačji obrok. Če bi znal govoriti, bi zagotovo povedal kaj pametnega, tako pa skoraj ves čas samo glasno, zadovoljno prede. In vedno te gleda prijazno v oči, saj ve, kaj so lepe manire – no, razen ko gre za premetavanje po pravkar posesani in očiščeni preprogi ... A kdo bi mu zameril, to njegovo mačjo srečo in veselje?