Po muhastem prehodu v pomlad nam bodo aprilska vrtna opravila pognala kri po žilah. Če bo vreme pravšnje, ne bodo imeli obilo dela samo oni, ki doslej na prostem niso mogli veliko postoriti, temveč ga ne bo zmanjkalo nikomur. A naj se nam ne mudi. Ker je lahko mali traven mesec vremenskih skrajnosti, si zapomnimo dvoje: ne prehitevamo s setvami in sajenjem toploljubnih vrtnin (denimo krompirjem), dokler je mokro, pa ne obdelujmo tal in se ne dotikamo rastlin. Z vsem si naredimo medvedjo uslugo.

Zelenjavni vrt

Kljub pretoplemu začetku pomladi ni priporočljivo hiteti, ker poznejše ohladitve zelo zavlečejo kaljenje večine semena, prizadenejo krompir v zemlji, morebiten sneg pa poleže nepokrite sadike vrtnin. Za kalitev semena vrtnin in za uspešen vznik posajenega krompirja so namreč odločilne temperature tal.

Pojdimo po vrsti: seme hitreje kali v toplih tleh, korenček, peteršilj, pastinak in koriander pa so na mraz posebej občutljivi. Tisti, ki teh kultur še niste sejali, z njimi kar počakajte do srede aprila, zanje bo ravno prav toplo takrat kot za krompir. Tega posadite šele, ko bo več dni zapored jutranja temperatura tal vsaj 8 stopinj, raje pa 10 stopinj Celzija. Temperature tal (ne zraka!) za izbrane kraje po Sloveniji lahko preverite v agrometeoroloških podatkih tega setvenega koledarja ali na spletni strani ARSO.

Ko se bodo ustalile zmerne pomladne temperature in se bo zemlja posušila, boste lahko na zunanje gredice posejali solato, špinačo, redkvico, rukolo in grah (tega čim prej bo mogoče). Velja pa si zapomniti to: zgodaj spomladi, ko so tla hladnejša, sejemo čim bolj sveže seme (ne denimo tistega, ki nam je ostalo iz prejšnjih sezon), saj s starostjo njegova vitalnost upada in potrebuje do vznika precej dalj časa.

Od solat boste sredi meseca lahko sejali krhkolistne sorte braziljanko, ameriško rjavko in mehkolistno majsko kraljico, proti koncu meseca pa že ledo, ljubljansko ledenko, canasto in gentilino. Takrat bo čas tudi za setev radiča tržaškega solatnika. Tudi nizke sorte fižola posejte šele konec meseca, visoki bo prišel na vrsto maja.

Čim prej posadite čebulček čebule, šalotke in stroke česna, ki jim prijajo hlad in kratek dan. Vse je takoj po vzniku priporočljivo prek lokov pokriti z gosto zaveso ali kopreno in močno zatesniti špranje, da jih zavarujete pred česnovo in čebulno muho. Enako velja za por, katerega sadike boste posadili konec aprila. Od srede aprila pa se na prosto presajajo sadike brokolija, cvetače in zgodnjega ohrovta.

Če bo zemlja mokra, boste vsa priporočena dela opravili ob izboljšanju.

Sadovnjak

V ljubiteljskem sadovnjaku prva polovica aprila ni prepozna za rez sadnega drevja. Najbolje je obrezovati takrat, ko se brsti že napenjajo in je mogoče rodne (cvetne brste) ločiti od listnih. Po besedah sadjarskih strokovnjakov tudi z rezjo že cvetočega drevesa, če je prej nismo utegnili opraviti, ni nič narobe, vendar je krošnja takrat manj pregledna, poleg tega moramo paziti, da ne poškodujemo krhkih mladih poganjkov. Vedno pa se držimo pravila, da režemo, ko je pričakovati vsaj še dva ali tri dni suhega vremena. Porežemo tudi maline in robide, jagode očistimo suhega listja, pecljevine in živic, jih okopljemo in pognojimo.

Še vedno lahko sadno drevje tudi sadimo. Če nameravamo saditi sadike z golimi koreninami, je priporočljivo, se odpravimo ponje v drevesnico, preden se olistajo, saj so pozneje veliko občutljivejše na izsušitev. Ob nakupu se obvezno pozanimajmo, kako veliko bo odraslo drevo, da mu bomo namenili dovolj prostora, in si podatke shranimo, saj nam bodo vodilo pri vsakoletni rezi. 

Medtem ko bomo na novo posajena drevesca založno pognojili, bomo obstoječe sadno drevje dognojili z mineralnim sadjarskim gnojilom ali mešanico hlevskega gnoja in domačega komposta, prej pa obvezno okopali kolobar pod krošnjo, saj trava in plevel drevesu konkurirata za vodo in hranila.

Aprila cepimo ali precepljamo sadno drevje ­– s cepiči, ki smo jih nabrali pozimi, v času mirovanja drevja, in smo jih doslej hranili na hladnem. Primerne tehnike cepljenja za ta čas so kopulacija, angleška kopulacija in cepljenje za lub.

Okrasni vrt

Na okrasnem vrtu najprej poskrbimo za vrtnice, če jih doslej nismo utegnili obrezati, pri čemer pazimo na krhke brste. Osvežimo trato, da se bo obnovila: pograbimo in prezračimo jo, nato jo pognojimo in na novo zasejemo prazne zaplate. Najbrž smo trato večinoma že kosili – priporočljivo je, da je trava ob prvi visoka od 8 do 10 cm, skrajšamo pa jo na višino 5 ali 6 cm. Že aprila pripravimo teren za novo trato, ki jo bomo sejali ali polagali maja, saj se morajo tla uležati.

Spomladi cvetoče okrasne grmovnice obrežemo, takoj ko odcvetijo. Aprila še lahko sadimo listopadne okrasne grmovnice in drevesa z golimi koreninami ter zimzelene grmovnice in iglavce, ki so rasli v loncih. Slednji namreč niso tako občutljivi na izsušitev, medtem ko zimzelene grmovnice in iglavce z golimi koreninami raje sadimo zgodaj jeseni ali takoj po koncu zime. Če ni padavin, vse redno zalivajmo.

Aprila na trajnicah porežemo zadnje ostanke rasti prejšnjega leta, lahko jih delimo in sadimo na novo. Razsadimo lahko tudi manjše spomladanske čebulnice, takoj ko odcvetijo. Pri odcvetelih čebulnicah listja nikoli ne režemo, pač pa pustimo, da se posuši, da se čebulice okrepijo. Poleti cvetočih čebulnic, kot so begonije, kale, gladiole, lilije in dalije, na prosto ne sadimo pred koncem meseca, lahko pa jih v zaščitenem prostoru posadimo v lonce.