Bilo je prvič, da nismo imeli konkurenčne ponudbe in da smo se že kar dogovorili za posel.

Prvi obisk je bil informativne narave, izvajalec je prišel na objekt, kjer smo se pogovorili o naših željah za pripravo informativne ponudbe. Kljub vsemu sem le želel vedeti, kolikšen bo strošek fasade. Izhodišča so bila, da bo naša hiša oblečena v 20 cm izolacije, ponudba naj vključuje izgradnjo škatlastega ostrešja, okenske police skupaj z vgradnjo, zaključni sloj ali na kratko kompletno izvedbo fasade »na ključ«.

Naračunali so približno 250 kvadratnih metrov sten in 70 kvadratnih metrov škatlastega ostrešja. Končna cena bo odvisna tudi od izbranih okenskih polic. Poleg finančnih sredstev je bil potreben še vložek v obliki mojih delovnih ur, saj hiša še vedno ni bila pripravljena za fasado. Zdaj sem se že kar malo navadil, da nikoli ni konca, vedno je še nekaj. Največji zalogaj bodo ograje. Hiša sicer nima balkonov, so pa balkonska vrata namenjena za t. i. francoski balkon. Še preden stene polepijo s stiroporom, je treba nanje namestiti kovinske nosilce, ki bodo nosili kovinske ograje. Enostavno v teoriji, zahtevno v praksi. Sploh, ker jih bomo nameščali sami.

PREBERITE ŠE: Kolumna Andreja Jagra: Smo že pri fasadi! - 1. del

Izbor ograj je pester, tako v obliki kot v ceni, zato odločitev ni bila preprosta. Odločili smo se za enostavno oblikovane kovinske ograje. Skladno s celotnim videzom hiše in ustreznosti barvne kombinacije z okni ter vrati je bilo odločeno, da bodo ograje antracitno sive barve. Ograje smo na hišo nameščali kar dvakrat. Počakali smo, da so fasaderji postavili oder. Še »surove« ograje, to je brez zaščitnega sloja cinka in barve, smo namestili na nosilce in jih skupaj nastavili na mesto pred balkonskimi vrati v mansardnem delu hiše. Pričvrstili smo jih z navojnimi palicami skozi steno hiše tako, da smo jih vijačili znotraj hiše. Vsak nosilec po vsaj dvakrat, kar pomeni, da je posamezna ograja pritrjena na vsaj osmih mestih. Morda se sliši pretirano, a ni problem v navojnih palicah, ampak v opeki, ki je krhka in se rada zdrobi. Namestili smo pet kompletov ograj z nosilci. Nameščene ograje smo nato odvili z nosilcev. Ti so ostali privijačeni v steno, ograje pa smo poslali v cinkanje in barvanje. Zares jih bomo namestili, ko bo fasada končana.

!!galerija!!

Nismo še pri koncu. Delovni oder sem si že delil z izvajalci, ko sem po steni zarisoval mesta za zunanje luči, vtičnice in podometne doze. Mojstri so hitri in me že priganjajo. Zdaj ali nikoli. Dobro sem moral premisliti, kje bodo kabli in koliko jih bo. Luč pred vhodom, na terasi, nad izhodom iz kurilnice. Na vsaki strani hiše vsaj ena. Zadovoljil sem se z dvema vtičnicama, namestil sem podometno dozo za telekom in koaksalni kabel. Nisem pozabil niti na zvonec.

Medtem ko sem jaz risal po steni križce, kje bo kakšen kabel gledal iz stene, se je hiša počasi, a vztrajno barvala v belo. Ne dobesedno, ampak plošča za ploščo je opeko pokrival stiropor. Vztrajno do slemena, dokler ni z obličja hiše izginila vsa rdečina opečnatega modula. Ne moremo reči, da je fasada narejena, lahko pa rečemo, da je hiša izolirana. Toplotni ovoj je zdaj že varoval hišo pred hladnim jesenskim vremenom.

Hiša je oblečena, imamo fasado! Zaključni obračun je bil takšen, da smo za 230 kvadratnih metrov sten, 55 kvadratnih metrov ostrešja, 15 tekočih metrov okenskih polic in preostali material odšteli dobrih 12.000 evrov z DDV. Veliko? Seveda, a drugače ne gre. Še enkrat bi izbral enako.

Končno! Zdaj pa bo kakšen teden mir, ko bom lahko le opazoval, kako bodo mojstri opravili svoje delo. Ostali sta le še »sladki skrbi«, izbira barve fasade in izbira zunanjih polic. Pri barvi so nam pomagali mojstri, ki so nama pripravili barvno študijo. Določili smo dva tipa fasade, z dvema barvama. Na primerih iz študije smo izbrali najbolj všečno. Tudi pri policah smo poslušali nasvet mojstrov, ki so nama priskrbeli najbolj ustrezno in barvno usklajen granit, pa še cenovno je bil ugodnejši od vseh drugih pridobljenih ponudb.

Še malo, samo še malo, sem imel v mislih, ko sem pogledoval proti slemenu, ko so okoli hiše izdelovali škatlo iz stirodura. Še vreme nam je šlo na roko, vse do konca, ko se je delal zaključni sloj in barvanje.

V tem času so nazaj pripeljali tudi ograje. Elegantne kose kovine v mat barvi smo z vso skrbnostjo razložili iz kombija in jih še isti dan namestili na stene. Z veliko večjo pazljivostjo, pa tudi v strahu, da poškodujemo fasado, smo projekt »ograje« uspešno zaključili brez praske na fasadi in nekaj manjših na ograji. Kupil sem barvo in opraskano prebarval.

Hiša je oblečena, imamo fasado! Zaključni obračun je bil takšen, da smo za 230 kvadratnih metrov sten, 55 kvadratnih metrov ostrešja, 15 tekočih metrov okenskih polic in preostali material odšteli dobrih 12.000 evrov z DDV. Veliko? Seveda, a drugače ne gre. Še enkrat bi izbral enako.

»Se boste že selili?« je zdaj najbolj pogosto vprašanje. Jaz pa le na kratko »ne še« z mislijo, koliko truda in delovnih ur bo še potrebnih, da bo to mogoče. Znotraj je še vse »golo«.