Ne morem se odločiti, kaj je pri gradnji hiše bolj pomembno imeti, vodo ali elektriko.

Dokumentacije se je kar nabralo. Administrativni postopki, potrebni, da bi lahko naša hiša dobila elektriko, so se začeli že pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. V našem primeru je Elektro Celje tisti, ki vodi postopke in izvede priključitev na omrežje. Začne se z oddajo vloge za izdajo soglasja k projektu. Električni vodnik poteka po sosedovem zemljišču, zato smo morali podpisati tudi služnostno pogodbo, ki dovoljuje elektro distributerju izvedbo del na tujem zemljišču. Kmalu po oddaji vloge za soglasje smo prejeli pogodbo o priključitvi. Po podpisu pogodbe je treba plačati že omrežnino za priključno moč in stroške priključevanja. Šele po plačanem priključku sem izpolnjeval pogoje za izgradnjo priključka, to pomeni postavitev zunanje elektro omarice.

Izgradnjo priključka smo nadaljevali dobro leto pozneje, ko smo bili z gradnjo tako daleč, da smo elektriko lahko pripeljali vse do razdelilne elektro omarice v hiši. Poklical sem pristojno nadzorništvo in dogovorili smo se za ogled na terenu. Načrti o poteku trase obstajajo, potrebno je bilo samo še najti in zarisati, kje pod zemljo potekajo električni vodniki. S sprejem je nadzorni iz Elektra Celje zarisal pot kabla pod zemljo. Skupaj sva določila tudi mesto, kjer bom postavil zunanjo elektro omarico. Z zarisom smeri izkopa in točko, kjer bo postavljena omarica, je bilo vse nared za izkop.

!!galerija!!

Za postavitev elektro omarice smo izkopali približno kvadratni meter veliko luknjo. Na eno stran predvidenega mesta omarice smo v smeri, kjer poteka glavni električni kabel, skopali še dodaten meter dolg jarek in na drugi strani predvidenega mesta dodatne štiri metre ob glavnem kablu. Tako smo razkrili toliko vodnika, da je lahko delavec Elektra Celje izvedel spoj našega elektro kabla z glavnim elektro vodnikom. Jarek je bilo treba skopati tudi od glavne elektro omarice do hiše.

V jarek sem napeljal dve cevi premera 100 mm, eno za elektro kabel, drugo pa za rezervo, ki bo prišla prav, če bomo dodajali še kakšen kabel za sončno elektrarno, telefon ali kaj tretjega.

Po izkopu je bil čas za postavitev temelja elektro omarice. Kupil sem že pripravljen betonski podstavek in plastično elektro omarico. Betonski podstavek sem postavil na predvideno mesto tako, da bo po končanem delu za 20 cm gledal iz zemljine. Okoli podstavka sem naredil opaž, da sem vse skupaj lahko zalil z betonom in podstavek trdno pritrdil. Skozi opaž v podstavek sem napeljal dve plastični narebreni cevi premera 100 mm, ki služita za dovod kabla. Naslednji dan sem na zabetoniran podstavek privijačil še plastično omarico.

Od omarice do hiše je bilo zdaj treba samo še speljati kabel in valjanec za ozemljitev elektro omarice. Kar 50 metrov valjanca je potrebnega, da sem zadostil zahtevam elektro podjetja. V jarek sem napeljal dve cevi premera 100 mm, eno za elektro kabel, drugo pa za rezervo, ki bo prišla prav, če bomo dodajali še kakšen kabel za sončno elektrarno, telefon ali kaj tretjega. Jarek je bil dovolj širok še za drenažno cev. Zdaj je bilo vse pripravljeno, da se priklopimo.

Ponovno sem poklical Elektro Celje, da se dogovorimo za priklop. Trajalo je nekaj dni, saj je za priključitev treba izklopiti elektriko vsem, ki se oskrbujejo iz te linije, in morajo biti o tem obveščeni nekaj dni pred dogodkom.

Prišla sta dva električarja in v slabih dveh urah je bil števec v omarici. Vstavili so še varovalke in imeli smo svojo elektriko. Ni pa bilo še čisto konec. Gre zgolj za začasen priklop, ki omogoča, da izvajalec meritev elektroinštalacij preveri ustreznost vgrajenih elektro inštalacij v hiši in izda zapisnik.

Testiranje hišne elektro inštalacije poteka tako, da izvajalec na vtičnicah namensko ustvari kratek stik in meri odzivni čas, da varovalka prekine dovod elektrike. Potrebna je dobra ozemljitev električne inštalacije, da je test uspešen. Pri nas na srečo ni bilo težav, test smo opravili. Izvajalec je naredil zapisnik v dveh izvodih. Enega sem predal elektro podjetju, drugega pa imam pri sebi.

Dokler nisem pripravljal obračuna stroškov priklopa, se mi je zdelo, da to niti ni tako velik strošek.

Potem je bilo treba samo še podpisati pogodbo o uporabi sistema z elektro podjetjem. To je pogodba, ki določa, kdo bo moj distributer električne energije. Ker vsa dela opravlja Elektro Celje, sem vsaj za zdaj podpisal kar pogodbo s tem podjetjem. Novih obiskov električarjev ni bilo, podpisana pogodba z njihove strani je bila zadnji dokument. No, ne ravno čisto zadnji, saj mi vsak mesec pošljejo pozdrave v obliki položnice v znesku približno 20 evrov.

Dokler nisem pripravljal obračuna stroškov priklopa, se mi je zdelo, da to niti ni tako velik strošek. Verjetno tudi zato, ker je proces od prve vloge za soglasje do podpisa pogodbe trajal po fazah, več kot leto dni. Mislim, da nisem pozabil kakšnega stroška za nazaj. Da imamo elektriko v hiši, smo odšteli nekaj več kot 2300 evrov. Največji strošek je priključitev na omrežje. Račun v višini 735 evrov je bil plačan že leta 2016. Takrat smo morali urediti tudi služnost, ki nas je stala cca 150 evrov. Material, izkop in oprema, kot so števec, elektro omarica, podstavek za elektro omarico, plastične gibljive cevi in kabel od hiše do elektro omarice, nas je stala 950 evrov. Priklop na omrežje je stal skupaj z njihovim materialom 177 evrov. Še zadnji strošek, pregled in preizkus električnih inštalacij je bil 150 evrov. Ni ravno poceni, a glede na pomembnost investicije še nekako gre.