Med že vgrajenimi klimatskimi napravami in ponudbo na trgu so najpogostejše split klimatske naprave, sestavljene iz zunanje in notranje enote. Če je na eno zunanjo enoto ustrezne moči vezanih več notranjih enot, govorimo o multisplit napravi. Pri novejših prevladuje inverterska tehnologija delovanja, ki je energijsko varčnejša in omogoča, da prostore v prehodnem obdobju tudi ogrevamo. Inverterske naprave prilagajajo moč delovanja drugače kot klasične, katerih lastnost je bila, da se je kompresor, ki je deloval s stalno močjo, po dosegu želene temperature ustavil, ko je temperatura v prostoru narasla ali padla, pa spet vključil. V nasprotju s tem inverterska do želene temperature deluje s polno močjo, potem pa se vrtljaji kompresorja zmanjšajo in vzdržujejo stalno temperaturo, ki niha le za pol stopinje Celzija. Zaradi stalne temperature je tako bivanje v prostoru prijetnejše, invertersko delovanje prinese tudi tretjinski prihranek energije.

Klimatska naprava zrak v prostoru hkrati suši, s čimer že pri minimalno nižji temperaturi omogoči boljše počutje.

Kateri prostor je najprimernejši?

Poraba energije je zelo odvisna tudi od tega, kam je klimatska naprava nameščena. Z optimalno namestitvijo bomo v prostoru hitreje dosegli želeno temperaturo in dobro počutje ob manjših stroških za energijo.

Najbolj je priporočljivo napravo vgraditi v prostor, ki je poleti najbolj izpostavljen soncu in vročini (obrnjen na jug ali zahod). Hodnik je slaba izbira, saj ni neposredno izpostavljen zunanji vročini, naprava hitro doseže želeno temperaturo in se izključi, medtem ko je v sosednjih prostorih temperatura še previsoka. Izjema je hodnik na vrhu stopnišča, pri čemer s klimo preprečimo dviganje toplega zraka iz spodnje etaže navzgor in dosežemo spuščanje hladnega zraka po stopnišču navzdol, zaradi česar bo poleg ohlajenega zgornjega prostora prijetno hladno tudi stopnišče in morda kakšen prostor v spod­nji etaži.

Namestitev notranje enote

Pri split klimatskih napravah se notranje enote lahko med seboj razlikujejo po obliki in načinu montaže: od vseh so najpogostejše stenske (škatlaste oblike), nameščene na vrh stene, talne so podobne radiatorjem, medtem ko so stropne lahko škatlaste oblike ali kasetne, kakršne se vgrajujejo v spuščene strope.

Notranja enota naj bo predvsem postavljena tako, da ne bo pihalo v ljudi in da na poti zračnega toka v prostor ne bo ovir. Naprava tudi ne sme biti neposredno izpostavljena sončni svetlobi in drugim virom toplote (npr. hladilniku, štedilniku). Če gre za stensko enoto, naj bo nameščena na višini vsaj 2,1 metra od tal, na vrhu in ob staneh pa potrebuje vsaj 15 cm prostora. Pomembno je tudi, da je vsaj meter odmaknjena od antene, priključnih vodov za televizijo, radia, varnostnega sistema, domofonov in telefonov, ker utegnejo motiti njeno delovanje.

Potrebna moč
Orientacijsko lahko potrebno moč klimatske naprave izračunamo tako, da volumen prostora, ki ga želimo hladiti, v m3, po­množimo s številko 25 (25 W/m3). Če gre za prostor z velikimi steklenimi stenami, obrnjenimi proti jugu ali jugozahodu, ali slabo izolirano mansardo, moramo prostornino pomnožiti s 35 (W/m3) ali celo več.

Namestitev zunanje enote

Zunanja enota naj bi bila čim bolj oddaljena od močno osončenih delov fasade, okoli nje mora biti omogočen zadosten pretok zraka (ne sme biti postavljena v nišo, pred njo ne sme biti ovir). Poleg tega ne sme biti v bližini oken, še posebno sosedovih, saj z izpihom toplega zraka dodatno ogreva okolico, moteč pa je tudi njen hrup. Pritrjena mora biti na ustrezne nosilne konzole s protivibracijskimi podložkami, ki preprečujejo prenašanje tresljajev na zid, urejen mora biti tudi odtok kondenza. Nikakor ni dopustno, da ta pri večstanovanjskih stavbah iz kratke cevi prši kar po fasadi ali po zraku, po možnosti spodnjim sosedom ali mimoidočim na glavo.

Predpisi o montaži zunanje enote

O predpisih, ki jih je treba upoštevati pri montaži klimatskih naprav, smo se pozanimali pri ministrstvu za okolje in prostor.

Zadeva je preprostejša pri družinskih hišah. Ker za montažo ni potrebno gradbeno dovoljenje, morajo lastniki upoštevati le določila občinskih prostorskih aktov oziroma odlokov, s katerimi občina lahko določi splošna pravila pri uporabi stanovanj in stanovanjskih stavb ter obveznosti in pogoje za prenovo, izboljšave ter zunanji videz stanovanj in stanovanjskih stavb.

Pri večstanovanjskih stavbah pa je tako: ker velja montaža klimatske naprave z zunanjo enoto za izboljšavo, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, se zahteva soglasje več kot treh četrtin etažnih lastnikov glede na solastniške deleže. Treba je upoštevati tudi morebitne omejitve občinskih prostorskih aktov. Če namestimo zunanjo enoto na primer na notranjo stran balkona oziroma tako, da ne spremenimo zunanjega videza stavbe in da ne povzroči poslabšanja za kakšen drug posamezni del (na primer zaradi hrupa ali odvoda kondenzata), soglasja drugih lastnikov etažnih stanovanj ne potrebujemo.

Po dopolnitvi stanovanjskega zakona leta 2008 lahko inšpekcija inšpektorata za okolje z odločbo odredi rok za pridobitev soglasja ali naloži etažnemu lastniku, ki je na skupne dele stavbe vgradil napravo brez ustreznih soglasij, njeno odstranitev in sanacijo povzročene škode na skupnih delih, če soglasja v odrejenem roku ne pridobi. Lastniku stanovanja, ki namesti zunanjo enoto tako, da spremeni zunanji videz stavbe ali povzroči poslabšanje za kakšen drug posamezni del, lahko naloži plačilo globe 500 do 1200 evrov. S podatkom, koliko odločb, povezanih s klimatskimi napravami, je od leta 2008 izrekla inšpekcija, nam na ministrstvu niso mogli postreči, ker takšne evidence ne vodijo niti je njihov informacijski sistem ne omogoča.

PREBERITE ŠE: Kako ohladiti stanovanje, če nimate klimatske naprave?