Italija in Španija sta prvi državi, ki sta omejili ohlajanje javnih prostorov in za javne stavbe sprejeli zavezujoče ukrepe, evropska komisija je za zdaj samo priporočila zmanjšanje hlajenja in ogrevanja prostorov. Omejitve so del ukrepov proti zmanjševanju odvisnosti od ruskega plina in posledicam energetske draginje. V Italiji so določili, da je lahko najnižja temperatura hlajenih prostorov 27 stopinj Celzija, najnižje nastavitve na termostatu klimatskih naprav pa 25 stopinj Celzija. Pozimi naj javnih prostorov ne bi ogrevali na več kot na 19 stopinj Celzija, tako za hlajenje kot ogrevanje bodo dopustni odkloni za največ dve stopinji. Za kršitelje omejitev, ki so za zdaj predvidene do 31. marca prihodnje leto, so predpisane kazni od 500 do 3000 evrov. Za bolnišnice omejitve ne veljajo.

V Španiji so za najnižjo temperaturo v klimatiziranih javnih stavbah prav tako določili 27 stopinj Celzija, najvišjo v ogrevanih pozimi pa 19 stopinj Celzija. Prihranek pri klimatizaciji javnih stavb nameravajo doseči tudi z več dela od doma za javne uslužbence, nameščanjem energetsko učinkovite razsvetljave in množično namestitvijo fotovoltaičnih panelov na strehe javnih stavb.

Tudi slovenska vlada je pred kratkim sprejela ukrepe in priporočila, s katerimi se v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja zavezuje k varčni rabi energije. »Med najpomembnejšimi je ukrep, po katerem naj organi državne uprave zagotovijo, da se v javnih stavbah in vseh njihovih prostorih, ki imajo vgrajen klimatski sistem, prostori ne hladijo na manj kot 25 stopinj Celzija, ob pogoju, da relativna vlažnost dovedenega zraka ni višja od 60 odstotkov. Izjeme so seveda prostori, kjer to zaradi delovanja stavbe ni mogoče. Med ukrepi je prav tako navedeno, da se v stavbah organov državne uprave prostori po 18. uri in do 7. ure zjutraj v času delavnika ter ves dan v soboto, nedeljo in ob praznikih, razen tam, kjer je to potrebno zaradi zahtev namembnosti ali delovanja stavbe ali dela stavbe, ne hladijo na nižjo temperaturo zraka, kot je 28 stopinj Celzija. V opredeljenem času ni dovoljeno hlajenje s hladilnimi sistemi, ki za svoje delovanje porabljajo energijo, razen kadar je v nočnem času zunanja temperatura nad 20 stopinj Celzija,« so zapisali na ministrstvu za infrastrukturo.

Prava temperatura za dobro počutje

Vročino, ki jo spremlja visoka vlažnost, je težko prenašati. Letošnje poletje pa nam bo očit­no prineslo kar nekaj vročinskih valov z zelo visokimi temperaturami. Toda s pretiranim hlajenjem lahko dosežemo ravno nasprotni učinek. Kot so zapisali na NIJZ, je pogosta napaka pri hlajenju s klimatsko napravo, da hladimo prekomerno – preveč in prehitro, da so temperature nastavljene prenizko, da so naprave usmerjene v ljudi namesto stran. Vse to lahko povzroči slabo počutje, glavobol in druge težave, prevelika razlika v zunanji in notranji temperaturi zraka prav tako ni zaželena in slabo vpliva na počutje, zlasti to občutijo otroci in starejši ter ljudje s kroničnimi obolenji, kot je astma.

Po pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb naj bi v prostorih, kjer se sedi, zagotavljali naslednje vrednosti:
- temperatura med 22 in 26 stopinjami Celzija,
- relativna vlažnost od 30- do 60-odstotna,
- srednja hitrost zraka v času hlajenja pa 0,15 metra na sekundo.

»Idealna temperatura zraka za človeka (toplotno ugodje) se individualno razlikuje, tudi glede na to, ali sedimo ali se intenzivneje gibamo. Kot cono toplotnega udobja opisujemo stanje, ko ne čutimo ne hladu ne vročine in ko ne zaznamo gibanja zraka ali njegove pretirane oziroma pomanjkljive vlažnosti. Po pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb naj bi v prostorih, kjer se sedi, zagotavljali naslednje vrednosti: temperatura naj bo med 22 in 26 stopinjami Celzija, relativna vlažnost od 30- do 60-odstotna, srednja hitrost zraka v času hlajenja pa 0,15 metra na sekundo,« še pravijo na NIJZ. V poletnih mesecih, ko zunanje temperature presegajo 30 stopinj Celzija, je treba temperaturo v prostoru, če ga ohlajamo s klimatsko napravo, ustrezno prilagoditi. »Razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunanjo temperaturo naj bo nastavljena glede na toplotno ugodje in zdravstveno stanje posameznika. Predvsem se moramo izogibati neposrednemu pihanju ohlajenega zraka iz klimatske naprave. Preprosto pravilo naj bo, da prostorov ne hladimo na nižjo temperaturo, kot jih pozimi ogrevamo.«

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so pripravili nasvete za pravilno in gospodarno uporabo klimatskih naprav, pravijo tako: »Temperatura v prostoru naj bo največ šest do osem stopinj Celzija nižja kot na prostem. Če je torej zunaj 32 ali 33 stopinj Celzija, naj bo hlajenje klimatske naprave na­stavljeno na največ 24 ali 25 stopinj Celzija. Predvsem zaradi zdravja, poleg tega vsaka stopinja nad 25 stopinjami Celzija pomeni od šest- do osemodstotni prihranek pri stroš­kih za elektriko na letni ravni.« Izpostavili so tudi, da je ob delovanju klimatske naprave pomembno, da so zaprta vrata in okna, prav tako naj bodo ta zastrta z žaluzijami, roletami ali drugimi senčili, da se prepreči pasivno ogrevanje prostora.

Pripisali so tudi nasvet za nove uporabnike klimatske naprave. »Izberejo naj napravo, ki bo ustrezala velikosti in drugim značilnostim prostora. Prešibka bo namreč ves čas delovala s polno močjo in zato porabila več električne energije. Notranja in zunanja enota morata biti pravilno nameščeni na ustrezno mesto, saj le to omogoča učinkovito delovanje. Razdalja med njima pa naj bo čim krajša.« Kot še pravijo pri ZPS, se lahko z zvišanjem nastavljene temperature hlajenja s 23 stopinj Celzija na 25,5 stopinje Celzija in s 50-odstotne relativne vlažnosti na 55-odstotno poraba energije zmanjša za približno 13 odstotkov, ne da bi pri tem trpelo udobje.

Redno vzdrževanje in čiščenje

»Za zagotavljanje varne uporabe naprave je treba skrbeti za njeno redno in pravilno čiščenje ter servisiranje. Ob nerednem vzdrževanju se v klimatski napravi namnožijo mikrobi, ki se ob delovanju sproščajo v zrak. Vdihovanje mikrobov ali njihovih delcev lahko povzroči okužbe in vnetja pri človeku. Zlasti pa je pomembno zavedanje, da z uporabo klimatske naprave, ki ne dovaja svežega zraka v prostor, ne moremo nadomestiti rednega zračenja bivalnih prostorov,« so še zapisali pri NIJZ.

Na splošno velja priporočilo, da klimatsko napravo enkrat na leto pregleda pooblaščeni serviser. Redni servis vključuje pregled kompresorskega kroga in hladiva, čiščenje top­lotnih izmenjevalnikov zračnih kanalov, pregled in po potrebi čiščenje odtočne cevi in zbirne posodice za kondenz, čiščenje in zamenjavo filtrov, čiščenje ventilatorja, pregled električnih spojev, kontrolo temperature vpiha in vizualni pregled naprave ter freonske povezave.

Poleg tega moramo v sezoni sami preverjati stanje rež pri notranji in zunanji enoti. Zunaj preverimo, ali je treba odstraniti morebit­no listje in prah in ali je cevka za odvajanje kondenza morda zamašena. Pri notranji enoti v sezoni hlajenja redno, pri­bližno na štirinajst dni, čistimo filter, ki ga previdno vzamemo iz naprave. Speremo ga z močnim curkom hladne vode, potem pa ga za pol ure položimo v mlačno vodo z dodatkom detergenta za pomivanje posode. Zatem ga speremo z vodo, in ko se popolnoma posuši, namestimo nazaj v napravo.