Hrana ne sme biti odpadek

Med odpadki konča velika količina hrane, ki je nedotaknjena ali s še vedno veljavnim rokom uporabe. "Zavedati se je treba, da hrana ni in ne sme biti odpadek. Naš izbor hrane ima namreč neposreden ali posreden vpliv na podnebje, na uporabo naravnih virov kot sta voda in zemlja, na zmožnost ljudi, da se lahko nahranijo in živijo dostojno življenje - tako doma, kot po svetu," je prepričana Tina Hribar.

V nadaljevanju razloži, da smo v današnjem času na pragu dveh skrajnosti – izjemne ponudbe in preobilja hrane, po drugi strani pa nas pestita pomanjkanje in lakota. "Žal se je lakota preselila tudi v naše bližnje okolje in postala del našega vsakdana. A hrana ni nekaj, kar zraste na polici trgovine. Potrošništvo, stalne reklame, spodbujanje naših »želja« so nas privedli do točke, ko iz raznih centrov in supermarketov vozimo vozičke hrane, za katere je že v osnovi jasno, da jih ne bomo zmogli pojesti. Spodbuja se trend hitre prehrane, pol pripravljenih izdelkov, ki jih samo še »postavimo« na mizo. Zato je pomembno, da se opomnimo, da hrana ni nekaj, kar je samo po sebi umevno, ampak da postopek pridelave hrane traja dolgo in da morda hrana, ki je danes nismo pojedli, lahko postane obrok naslednjega dne. Ni samoumevno, da hrana stoji na policah trgovin in na naši mizi, pač pa jo je moral nekdo posaditi oziroma jo posejati, pa zalivati in skrbeti zanjo, jo pobrati z njive, odpeljati v trgovino ali tovarno, kupiti, prepeljati, skladiščiti, skuhati in postreči ..."

PREBERITE ŠE: TAKO BOSTE ZMANJŠALI KOLIČINO KUHINJSKIH ODPADKOV IN PRIVARČEVALI DENAR

Spremenimo nakupovalne navade

Skrb za zmanjševanje neuporabljene in zavržene hrane se začne že pri kupovanju, nabavi. Bi se jo dalo kupovati bolj pametno, zmerno? Bi lahko dali prednost lokalni, sezonski hrani in živilom? Bi lahko bolje načrtovali količine pripravljenih obrokov hrane? Če nam ta ostane neuporabljena – ali jo lahko ustrezno shranimo in porabimo naslednji dan? In nenazadnje: viške hrane lahko tudi doniramo in tako pomagamo tistim, ki ne živijo v obilju. "Možnosti in priložnosti na tem področju je brez dvoma še veliko," je prepričana Hribarjeva.

!!galerija!!

Med prazniki še več zavržene hrane

V božično-novoletnem času se ljudje povezujejo, družijo, obdarujejo, zapravljajo. Je čas družinskih in prijateljskih druženj in zabav, prepolnih najrazličnejše hrane in pijače. "Čudoviti čas leta, ko se količina zavržene hrane poveča za 25 do 40 %," poudari sogovornica. "Zavržena hrana ne pomeni le zavrženega denarja, ampak ima tudi izredno negativni vpliv na naše okolje in planet, ter je v posmeh skoraj 10 % (828 milijonov) lačnim prebivalcem Zemlje. Zavedajmo se, da lačnih ljudi ni treba iskati na drugem koncu sveta, danes so to lahko naši sodržavljani za sosednjimi vrati. Z etičnega, socialnega, gospodarskega in okolijskega vidika moramo preučiti načine, kako zmanjšati količino zavržene hrane na minimum, da bomo lahko bolje zaščitili naše okolje in nahranili tiste, ki so manj »srečni« od nas."

Zakaj doma zavržemo toliko hrane?

• Ker ne načrtujemo obrokov glede na to, katera živila je treba porabiti prej.
• Ker naenkrat kupimo preveč hitro pokvarljivih živil (zelenjava, sadje ...).
• Ker kupimo prevelike količine hrane.
• Ker živila založimo in pozabimo na njih v ozadju omar, hladilnika, zamrzovalne skrinje.
• Ker ne ločimo med oznakama »uporabno do« in »uporabno najmanj do«.
• Ker skuhamo prevelike količine hrane.
• Ker ostankov jedi ne znamo ponovno uporabiti.
• Zaradi splošnega, kulturno pogojenega odnosa do hrane.

Slovenija v primerjavi z drugimi državami

Slovenija (2022): 150.839 ton/ 72 kg na prebivalca (gospodinjstva 47 %, gostinstvo in strežba 37 %, trgovina z živili 9 %, proizvodnja hrane 7 %); vir: SURS
Evropska unija (2021; za 2022 še ni podatkov): povprečje 131 kg na prebivalca EU; skupna količina 58,4 milijona ton (54 % gospodinjstva, 21 % proizvodnja živil in pijač, 9 % gostinstvo, 9 % primarna proizvodnja, 7 % trgovine na drobno)

Tabela z državami in količinami zavržene hrane: Podatki za EU: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/w/ddn-20230929-2 (povprečje) in po državah EU za leto 2021: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ENV_WASFW/bookmark/table?lang=en&bookmarkId=6231196e-cf3c-4e0b-88ce-a7eb958f6e3e&page=time:2021