Kuhinja mora biti skrbno načrtovana

Kuhinja je srce doma, prostor, v katerem poleg kuhanja in obedovanja preživljamo prosti čas, se družimo ob hrani. Z leti so kuhinje postale večje, združene z jedilnico in dnevno sobo v velik odprt bivalni prostor. Namenjamo jim veliko pozornosti in tudi denarja. Tokrat predstavljamo kuhinjo, ki je del odprtega bivalnega prostora v stanovanju v naselju Brdo in so jo v sklopu celotnega interierja zasnovali v biroju P PLUS arhitekti.

»Stanovanje je bilo že v osnovi arhitekturno dobro zasnovano in je omogočalo vzpostavitev enotnega bivalnega prostora, torej kuhinje, jedilnice in dnevne sobe v enem prostoru. Strankam vedno predlagamo združevanje prostorov, tako namreč večji odprt prostor ponuja bistveno boljše možnosti interakcije med posameznimi dejavnostmi, sploh ko gre za družinsko okolje. Kuhanje je danes družabno početje, sodelujejo lahko vsi družinski člani in prijatelji na obisku. Izhodišče pri snovanju kuhinje je bila vzpostavitev pregleda nad prostorom. Kuhinjski niz je bil po arhitekturnem projektu predviden ob steni, kar pomeni, da bi uporabnik večinoma gledal v steno. Dodali smo kuhinjski otok, tako se zdaj pri pripravi hrane gleda v prostor in čez dnevni del skozi okno na teraso in v okolico,« pojasnjuje arhitekt Primož Boršič iz biroja P PLUS arhitekti in dodaja, da je izkušnja priprave hrane ob tem zagotovo prijetnejša, kakor če je uporabnik odmaknjen od dogajanja v prostoru.

Delovni otok za druženje ob hrani

Kuhinjski otok so podaljšali z jedilno mizo, da lahko, medtem ko nekdo pripravlja hrano, drugi že kaj prigriznejo, delajo družbo ali sodelujejo pri pripravi. Pravzaprav so po besedah arhitekta opremo prostora v celoti prilagodili povezovanju in prepletanju funkcij. Tako kot kuhinja je tudi delovna miza usmerjena v prostor, ob njo pa so v sredino prostora umestili še kavč. Lastnika sta med pripravo projekta pričakovala novega družinskega člana, zato so tudi pri snovanju projekta upoštevali potrebe družine.

V novih kuhinjah je postal nepogrešljiv delovni otok. Predstavlja središče kuhinje oziroma odprtega dnevnega bivalnega prostora. Stanovanje je bilo po besedah arhitekta pri prevzemu že izgotovljeno, osnovni arhitekturni projekt pa ni predvideval postavitve kuhinjskega otoka in delovne mize sredi prostora. »Da smo lahko želeno zasnovo tudi izpeljali, je bilo treba del položenega parketa odstraniti, urediti električne priključke in znova položiti parket. Kdor ima vsaj malo izkušenj z obrtniki, bo vedel, da je za tako majhen poseg izredno težko dobiti izvajalca, ki bi se dela lotil resno in ga končal v predvidenem izvedbenem roku,« pojasnjuje Primož Boršič, da je bilo podobno kot pri vsakem projektu tudi pri tem nekaj zagat, ki jih je bilo treba rešiti.

Večina opreme v stanovanju je izdelana po meri. Izbor materialov in barv temelji na dveh zahtevah, in sicer sta si lastnika želela svetle prostore in stik z naravnim materialom. »Tako je večina pohištva v beli barvi, dodani pa so poudarki v oljenem hrastovem lesu, tudi z vidnimi grčami in manjšimi naravnimi nepravilnostmi. S tem smo vnesli nekaj več sproščenosti, ki uravnoteži sicer zadržan in nekoliko asketski oblikovni jezik,« pravi Boršič.

Kuhinjski trikotnik

Ne glede na spreminjanje trendov in vlog, ki jih strokovnjaki pripisujejo kuhinji, v njej še vedno pripravljamo hrano. Vrstni red pri tem opravilu pa ostaja že desetletja podoben. Pomembno je, da je pot med kuhališčem, pomivalnim koritom, hladilnikom, omarami, kjer imamo zalogo hrane, in omarami, kjer je shranjena posoda, čim krajša in čim bolj nezapletena. Pri razporeditvi elementov velja načelo kuhinjskega delovnega trikotnika, za katerega je značilno, da vsota razdalj med tremi ključnimi delovnimi območji (kuhališčem, pomivalnim koritom in hladilnikom) ne presega 6,6 metra. Ta delovna območja naj bodo organizirana v enakem zaporedju kot priprava hrane. Če so med seboj preveč odmaknjena, boste naredili več nepotrebnih korakov, če pa so preblizu, bo gibanje omejeno. Zato mora biti, kakor poudarja sogovornik, kuhinja skrbno načrtovana, upoštevano pa običajno zaporedje opravil: iz hladilnika vzamemo hrano, jo odložimo, očistimo v koritu, odložimo in narežemo, damo v ponev, postavimo na kuhalno ploščo, odstavimo in serviramo. »Razpored naprav in delovnih površin mora omogočati takšen vrstni red. Potem pa pridejo na vrsto specifične želje naročnika. Nekateri bi potrebovali profesionalno kuhinjo, drugim je dovolj nekaj popolnoma osnovnih elementov,« pravi arhitekt Primož Boršič in dodaja, da je ergonomska kuhinja tista, v kateri lahko z užitkom in veseljem kuhamo ves dan in se ob tem prijetno družimo.

Aleksandra Zorko

Namestnica odgovorne urednice, sicer pa poznavalka oblikovanja, arhitekture in ljubiteljica lepega.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE