Kuhinja v enosobnem stanovanju
V arhitekturnem biroju Gaser arhitektura so v okviru prenove enosobnega stanovanja za štiričlansko družino, ki meri le 35 kvadratnih metrih, uredili tudi kuhinjo. Ta je del sklopa omar, ki se začnejo pri vhodu, z garderobo in shranjevalnimi površinami, potem okrog vogala postanejo kuhinja, zaobjamejo vrata in se nadaljujejo v omare nad in pod televizorjem. V tem delu je v niši pomivalno korito, štedilnik in pečica pa sta na delovnem otoku, ki se nadaljuje v jedilno mizo. Napa nad štedilnikom pa je zamišljena kot kubus, v katerem so okrog nje dodatne shranjevalne omarice.

Arhitektka Zana Starovič Volk iz biroja Gaser arhitektura, ki je snovala opisano kuhinjo, pravi, da v kuhinji, v kateri je treba misliti na vsak centimeter, pomivalno korito običajno umesti na sredino (tudi če je dolžina pulta samo 150 cm), da sta lahko v njej dva uporabnika hkrati. Prav tako je priročno imeti v bližini kuhinjsko mizo, ki pride prav kot podaljšek delovne površine. Če se da, je po njenih besedah priporočljivo narediti nekoliko višjo kuhinjsko mizo (na primer 80 cm), saj je potem bolj uporabna tudi kot delovna površina, hkrati pa je podaljšek delovnega pulta s kuhalno ploščo, kakor vidimo na fotografiji v omenjeni kuhinji.

Kuhinja v enosobnem stanovanju, zasnova Gaser arhitektura. (Foto: arhiv Gaser arhitektura)

»Kuhinjska niša je uporabna tudi zato, ker so zgornje omarice globine 60 cm, in ne tipičnih 35 cm, kar pomeni, da je toliko več prostora za shranjevanje. Poleg tega si lahko na višini 60 cm nad pultom omislimo še polico (do globine 30 cm je popolnoma nemoteča) za stvari, ki jih vedno potrebujemo pri roki,« pojasnjuje Zana Starovič Volk in dodaja, da je priročno, če je pult globlji od standardnih 60 cm, ker imamo lahko ob steni majhne aparate in druge pripomočke, spredaj pa je še vedno dovolj delovne površine. V majhnih kuhinjah se lahko po njenem mnenju odrečemo odcejevalnemu delu ob koritu (za ta namen uredimo viseči odcejevalnik na polici ali v omarici) in tako pridobimo nekaj več delovne površine.

Kuhinja z zajtrkovalnim pultom

Pri prenovi dobrih 40 kvadratnih metrov velikega stanovanja je arhitektka Nina Štajner težila k temu, da bi ustvarila občutek prostornosti, večjega stanovanja. Da bi povezali kuhinjo in dnevno sobo v en prostor, je bilo treba porušiti nosilno steno. Namesto nekdanje stene je s tem posegom nastal zajtrkovalni pult, ki povezuje oba prostora. Ta pa je postal tudi družabni del novega odprtega bivalnega prostora. Večji del kuhinjskih omaric z vgrajenimi aparati je umeščen ob eno steno, ob drugem, kjer je tudi zajtrkovalni pult, pa so le omarice s shranjevalnimi površinami.

Kuhinja z zajtrkovalnim pultom, zasnova arhitektka Nina Štajner. (Foto: Anže Vrabl)

»Pri majhni kuhinji je pomembno, da so elementi funkcionalno razporejeni in da je prostor popolnoma izkoriščen. Omarice naj segajo vse do stropa, prostor pod elementi pa izkoristimo za predale. Kuhinja naj vsebuje osnovne elemente: hladilnik, kuhalno površino in korito. Ti so lahko manjših dimenzij (štedilnik z dvema kuhališčema, korito brez odcejevalnika, ožji pomivalni stroj ...). Pri majhnih kuhinjah je sprejemljivo izpustiti pečico, ki jo lahko nadomestimo z manjšo mikrovalovno pečico, delovne površine so lahko nekoliko manjše, dopolnimo jih s premičnimi pulti na kolesih,« svetuje arhitektka Nina Štajner.

Pri zasnovi majhne kuhinje se je po njenih besedah najbolj smiselno odločiti za izvedbo po meri, saj se lahko tako prilagajamo značilnostim prostora in nismo omejeni na industrijske mere elementov. Tako lahko, kot še poudarja, izkoristimo vsak kotiček in s premišljenim načrtovanjem pridobimo še tako potrebne shranjevalne in delovne površine.

Kuhinja za leseno pregrado

Dobrih 52 kvadratnih metrov veliko stanovanje, ki so ga zasnovali v biroju Prostorama, je imelo v osnovnem tlorisu predviden osrednji bivalni prostor s kuhinjsko nišo. Iskali so dobro rešitev za umestitev in povečanje prostora za kuhinjo. Želeli so jo popolnoma izkoristiti in hkrati ločiti od preostalega dela. Odločili so se za kombinacijo serijsko in po meri narejenih elementov. Skrili so jo za pregrado iz hrastovega furnirja, ki zastira pogled na delovni pult, tako ni nujno, da je kuhinja vedno brezhibno pospravljena. Da bi pridobili čim več shranjevalnega prostora, so zasnovali kotno omaro.

Kuhinja za leseno pregrado, zasnova Prostorama. (Foto: Alain Šik/Studio Prostorama)

»Pri majhni kuhinji je treba dobro izkoristiti vsak centimeter, hkrati pa naj bi bile površine funkcionalne in lahko dostopne. V postavitvi naj bo čim manj kotnih elementov, saj so te površine, kljub številnim izvlečnim sistemom, težje dostopne. Izogibamo se ozkim elementom širine 15 ali 30 cm, raje izberemo širše, saj vanje lahko pospravimo več. V majhnih kuhinjah je pogosto treba poseči po nestandardnih rešitvah, ki jih tovarne ne ponujajo, včasih pa lahko tipske elemente kombiniramo z izdelanimi pri mizarju,« pravi arhitektka Špela Modic. Po njenih izkušnjah si veliko ljudi želi otok, običajno ni smiselno, saj tudi majhen otok zavzame precej prostora, z njim pa ne dosežemo želenega videza pravega kuhinjskega otoka, na katerem naj bi bili v liniji pomivalno korito, delovna površina in kuhalna plošča. Če prostor to dopušča, pravi sogovornica, raje razmislimo o polotoku.

»V majhne kuhinje je smiselno vgraditi kombinirane aparate, ki združujejo več funkcij, kot so recimo klasične pečice v kombinaciji s parno ali mikrovalovno. Če je stiska s prostorom, so na trgu kompaktne pečice, ki so nižje od standardnih. Tudi pri velikosti hladilnika ne kaže pretiravati, včasih lahko zamrzovalnik postavimo tudi v drug prostor, na primer v shrambo, utiliti ali celo v klet. V praksi se pogosto izkaže, da pomivalni stroji širine 45 ne prihrani dosti prostora, je pa manj uporaben kot širši modeli. Ob tem je treba prevetriti družinske navade, saj je pomivalni stroj še ena omara s predali in skoraj nikoli ni prazen. Nekateri se z lahkoto odrečejo standardni kuhalni plošči in več pulta pridobijo s takšno z dvema ali tremi kuhališči. Če imamo pomivalni stroj, ne potrebujemo nujno pomivalnega korita z odcejevalnikom. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da v majhno kuhinjo nima smisla tlačiti ameriškega hladilnika, pa če si ga še tako želimo,« še poudarja arhitektka.

Kuhinjska niša v počitniškem apartmaju

V počitniškem stanovanju, ki meri zgolj 33 kvadratnih metrov, zasnovali pa so ga v biroju Habitare, so kuhinjsko nišo umaknili iz osrednjega prostora proti vhodnem delu. To ni kuhinja za velike pojedine, a zadošča za pripravo manjših obrokov in ima dovolj shranjevalnih površin za posodo in pripomočke, nadaljuje pa se v garderobne omare. Kakor pravi projektantka notranje opreme Lidija Rutar, ki jo je snovala, vsaka kuhinja zahteva premislek o tem, kdo jo bo uporabljal in ali bodo v njej nastajale zahtevne jedi ali pa le preprosti jedilniki. »V tem primeru je kuhinja postavljena ob bok omaram, zato je zasnovan sklop, ki deluje enovito. Zamišljena je kot niša, v kateri je pospravljeno vse potrebno. Pri zasnovi tako majhne kuhinje je bolje, da uporabimo preproste linije, da je vizualno dokaj čista, vsekakor pa naj bo poenotena s preostalo opremo,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da je treba razmisliti tudi o uporabi gospodinjskih aparatov. Izberemo le najnujnejše: hladilnik je lahko podpultni, kuhalna plošča manjša, na primer z dvema kuhališčema, prav tako se lahko odločimo za ožji pomivalni stroj ali pa izberemo kombinirane aparate.

Kuhinjska niša v počitniškem apartmaju, zasnova Habitare. (Foto: Juš Medič)

Pozabiti ne smemo na dobro osvetlitev (LED-profil pod visečimi omaricami in luči nad pultom), da razsvetli vse morebitne tem­ne kote in omogoči funkcionalno pripravo hrane na celotnem kuhinjskem pultu. »Pri majhni kuhinji so potrebni kompromisi. V njej pač ne bo velikega ameriškega hladilnika, lahko pa je vgradni ali celo podpultni, nekatere pripomočke, kot je ledomat, bodo nadomestile preprostejše rešitve,« še pravi sogovornica. Ker je pomemben vsak centimeter, uporabimo tudi mrtve kote, globlji predal ima lahko tudi notranji predal, da je izkoristek boljši. Če prostor dopušča, so po njenem mnenju višje omare dobra izbira, saj vanje lahko pospravimo ogromno hrane ali posode.

Črna kuhinjska niša v garsonjeri

V garsonjeri na le 30 kvadratnih metrih je arhitektka Špela Kokalj zasnovala kuhinjo v niši. Pri urejanju majhnih stanovanj je po njenih besedah ključno vprašanje, kako povečati prostor. To lahko narediš tako, da združiš funkcije in tako pridobiš dovolj prazne površine za nemoteno gibanje. Največja napaka, ki jo ljudje delajo, je po njenih izkušnjah ta, da v majhno stanovanje postavijo veliko majhnih stvari. Zaradi tega je vse videti še manjše, utesnjeno in neurejeno. Prav tako je pomembno, da je pohištvo večnamensko in premično, da so funkcije jasno določene in da ostane dovolj prostora za gibanje.

Črna kuhinjska niša v garsonjeri, zasnova arhitektka Špela Kokalj  (Foto: Uroš Hočevar/dokumentacija Dela)

Tako so v garsonjeri ob eno steno kakor vgradna omara umeščeni kuhinjska niša, shranjevalne površine, oblazinjeni del, ki nadomešča zofo in pod sedalom skriva izvlečne predale, ter televizijska niša. Shranjevalne površine se skrivajo za gladkimi belimi polsijajnimi površinami, kuhinjska niša je v črni barvi, dnevni del pa zaokroži prav tako črn okvir. V kuhinjski niši sta pomivalno korito z ozkim odcejevalnikom in kuhalna plošča manjših mer, osvetljujejo ju skriti LED-trakovi.

V majhnem stanovanju naj bo, kot pravi arhitektka, poleg tega čim manj odprtih polic, da bo videti urejeno, saj tudi to pripomore k občutku prostornosti.

PREBERITE ŠE:

Vse na 35 kvadratih: Slikovitost ambientov

Deloindom+: 33 m2 v beli je neskončnih