Podelili bodo priznanja platinasti svinčnik, zlati svinčnik, častni član, diplomo in letos prvič patinasti svinčnik, s katerim naj bi opozorili na mejnike v naši arhitekturni zgodovini in zlasti na trajnostno vrlino arhitekture.

Najvišje priznanje za dva arhitekta: Stanka Kristla in Miho Dešmana

Najvišje priznanje ZAPS – platinasti svinčnik za opus in vrhunske dosežke bosta prejela arhitekta Stanko Kristl in Miha Dešman.

Stanko Kristl, ki je tudi z 99 leti aktiven arhitekt in član zbornice, humanist, raziskovalec, inovator, profesor, akademik in kritik, je eden najvidnejših arhitektov slovenskega modernizma. »Dela Stanka Kristla so odmevala ob času njihovega nastanka in so enako zanimiva tudi danes, kot samosvoje arhitekturne kreacije, ki sodijo v vrh povojne eksperimentalne evropske arhitekture,« je zapisala strokovna komisija v obrazložitvi priznanja. »Razvijal je konsistentne arhitekturne zgodbe, od urbanizma do stavb z jasno izraženo konstrukcijo vse do detajla in oblikovanja. V njegovih realizacijah prepoznavamo avtorsko inovativno in disciplinirano izpeljano arhitekturo, v katero je najodločneje vpletel vidik humanega v arhitekturi. Njegove kreacije so vse od časa nastanka pa do danes ostale enako vznemirljive in prepoznavne, saj podajajo avtorske odgovore na eno temeljnih vprašanj arhitekture: kaj je arhitektura v odnosu do človeka.«

Platinasti svinčnik bo prejel tudi arhitekt Miha Dešman, ki je po mnenju strokovne žirije eden tistih sodobnih arhitektov, ki v svojih delih posebno pozornost posvečajo razvoju in jasni artikulaciji arhitekturne misli, ki ni usmerjena v analizo preteklosti, ampak je zasidrana v neizprosni vsakdan različnih polj arhitekturnega delovanja. »Vselej kritična misel Mihe Dešmana je umeščena v prostor in čas, s poznavalskim pogledom na stanje stvari v arhitekturi in družbi pa odpira možnosti njunega mišljenja in razvoja za prihodnost,« je v obrazložitvi zapisala strokovna komisija. Opus arhitektka, ki od 2004 deluje v biroju DANS arhitekti, obsega vrsto arhitekturnih projektov, besedil, predavanj, mentorstev, iniciativ, funkcij in angažmajev. Že več desetletij prepoznaven kot pisec o arhitekturi, prav tako pogosto organizator, pobudnik in gost javnih dogodkov ter dejaven tudi kot pedagog.

»S svojim večplastnim delovanjem in opusom raznovrstnih dejavnosti in del je arhitekt Miha Dešman vtisnil pomemben in prepoznaven pečat v sodobni slovenski arhitekturi. Še posebnega pomena pri tem je njegovo altruistično in humanistično zavzemanje za uveljavljanje javnega interesa in pomena arhitekture kot dejavnosti, ki pomembno vpliva na kulturo in družbeni razvoj, saj so to pogosto spregledani, a izjemno pomembni vidiki razvoja arhitekture v prihodnosti,« je še pojasnila komisija svojo odločitev.

!!galerija!!

Štiri priznanja zlati svinčnik

Podelili bodo tri priznanja zlati svinčnik za odlično izvedbo na področju arhitekture in krajinske arhitekture. Prejeli ga bodo avtorji Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Matic Lasič ter soavtorja Andreja Zapušek Černe in Damjan Černe za vrtec Kamnitnik, avtorja Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger za Hišo za preprosto bivanje ter arhitekturni biro Ravnikar Potokar (s soavtorji Ajdin Bajrović, Matej Fornazarič, Javier Carrera Arias, Mina Gutović) za ureditev starega mestnega jedra – Kastre v Ajdovščini.

Zlati svinčnik za odlično realizacijo na področju prostorskega načrtovanja pa bodo podelili avtorici arhitektki Maji Šinigoj s soavtorji za pripravo in izdelavo občinskega prostorskega načrta Občine Ankaran (OPN Ankaran – LOCUS).

Prvič bodo podeli patinasti svinčnik

Žirija bo letos prvič podelila novo priznanje ZAPS – patinasti svinčnik. Soglasno so se odločili za stavbo Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani arhitekturnega biroja Sadar+Vuga. Stavba, dokončana leta 1999, je bila zgrajena na podlagi natečajne rešitve iz leta 1996, ko so prvo nagrado prejeli Jure Sadar, Špela Videčnik, Boštjan Vuga in Tadej Žaucer.

»V dvajsetih letih rabe in po nekaj manjših prilagoditvah je stavba postala svojstven habitat raznoterih institucij s področja gospodarstva. A monumentalni značaj vertikalnega skupnega prostora ter druge ključne značilnosti stavbe so še vedno navzoči in delujoči. Vendar stavba ne predstavlja arhitekturnega mejnika samo zaradi svoje zasnove. Morda je še pomembnejša zaradi uveljavitve mlajše generacije arhitektov. Ti so se izoblikovali že v novih razmerah in se delno šolali tudi v tujini. Od tam so prinesli bolj globalen pogled na arhitekturo, pa tudi na lastno promocijo. To ne velja le za biro Sadar+Vuga; tudi iz njihovih sodelavcev na projektu se je razvilo kar nekaj danes uveljavljenih birojev. Ti so prinesli v slovensko arhitekturo nove pristope, ki ne izhajajo le iz tradicije ljubljanske šole za arhitekturo. Lahko bi rekli, da je projekt stavbe Gospodarske zbornice Slovenije prvi znanilec nove vloge slovenske arhitekture v okviru Evropske skupnosti. Uveljavila se je tudi na mednarodnem področju, njeni protagonisti gradijo, razstavljajo, poučujejo v tujini in so tam tudi nagrajeni,« so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Priznanje častni član ZAPS za leto 2021 bodo letos prejeli arhitekti Uroš Lobnik, Metka Sitar, Bogdan Reichenberg, Janko Zadravec in Boris Podrecca za ustanovitev in uspešen zagon Oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo, prometno tehnologijo in arhitekturo v Mariboru.

Arhitekt Peter Žargi pa bo prijel diplomo ZAPS. Peter Žargi se ukvarja s svetovanjem, projektiranjem tehničnih detajlov zgradb, zlasti stavbnih ovojev v smislu zaščite pred vremenskimi vplivi, gradbeno fiziko, energetsko učinkovitostjo stavb in načrtovanjem zahtevnih zaključnih del pri gradnji objektov.

»Vso svojo strokovno pot udejanja in širi kulturo risanja detajla v arhitekturi, ne samo v smislu optimalnih tehničnih rešitev glede na zastavljene tehnološke izzive, pač pa razvija detajl tudi kot estetski in izrazni element. Povezuje in razume arhitekturne principe in želje ter jih zna prevesti v tehnično in tehnološko napredne, sodobne rešitve pri detajlih, gradbenih elementih, sestavih in drugih tehnoloških izzivih. Z njim sodelujemo praktično vsi arhitekti in biroji, ki tvorimo sodobno slovensko arhitekturno sceno, tako da je malo arhitektk in arhitektov starejše in srednje generacije, ki ga ne poznajo. In malo je arhitekturnih del, tudi tistih nagrajenih, ki jih ni pomagal soustvarjati,« je svojo odločitev pojasnila strokovna komisija.

Mednarodna konferenca in dan arhitektov

 ZAPS ob tem organizira tridnevno mednarodno konferenco z naslovom Gradimo Evropo, ki danes poteka v Gradcu, jutri in v petek (7. ter 8. oktobra) pa se bo odvijala v Mariboru. Slovenski del konference nosi naslov Rehab(il)itacija – enodružinska hiša, od predmestja do podeželja. Zaključek konference bo v petek, 8. oktobra 2021, na Dan arhitektov, ko bo ob 19. uri v Sodnem stolpu slavnostna podelitev priznanj ZAPS in odprtje razstave Slovenska arhitektura in prostor 2021. Razstava bo na ogled do 22. oktobra 2021. Ob razstavi bo izšel tudi zbornik Slovenska arhitektura in prostor 2021, ki prinaša pregled arhitekturne produkcije zadnjega leta.

PREBERITE ŠE: Hiša za tretje življenjsko obdobje