Platinasti svinčnik se podeli arhitektki Maruši Zorec za obsežni opus in vrhunske dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja. Kot piše v utemeljitvi, je Maruša Zorec ena najvidnejših delujočih slovenskih arhitektk. Diplomirala je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, samostojno pot pa začela po sedmih letih kaljenja v biroju arhitekta Vojteha Ravnikarja. Leta 2005 je ustanovila arhitekturno pisano Arrea, na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo je zaposlena od leta 1993. Leta 2001 je izdala publikacijo Oton Jugovec - arhitekt in pripravila razstavo o arhitektovem delu v Cankarjevem domu.

Večinoma se posveča prenovi prostorov in stavb kulturne dediščine ter intervencijam v historične ambiente, od gradu na Ravnah na Koroškem (2005) prek trga in izgradnje zunanjega oltarja na Brezjah (2008) do Vetrinjskega dvorca v Mariboru (2010) in grajske pristave v Ormožu (2011). Za slednjega je s sodelavci prejela nagrado Prešernovega sklada. Zadnji realizirani in tudi najodmevnejši deli sta prenovi Plečnikove hiše in Švicarije v Ljubljani.

Komisijo za platinasti svinčnik so sestavljali Kaliopa Dimitrovska Andrews (predsednica), Grega Košak, Mojca Golobič in Barbara Pungerčar.

Tri priznanja zlati svinčnik za odlično izvedbo

Zlati svinčnik za odlično izvedbo je komisija namenila poslovni stavbi Tem Čatež, ki so jo zasnovali arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb, Nina Majoranc in Dušan Stupar. Kot je komisija zapisala v utemeljitvi, se objekt poslovne stavbe kljub svoji velikosti razmeroma nevsiljivo umešča na rob tipične dolenjske gručaste vasi na vzpetini. Opredeljuje ga jasen in berljiv ter dosledno izveden koncept. Projekt je prikaz kakovostno izvedenega dela, ki je v simbiozi naročnikov in arhitektov ustvarilo prostorsko zasnovo izredne arhitekturne vrednosti, je še utemeljila svojo določitev komisija.

Zlati svinčnik za odlično izvedbo je komisija namenila tudi družinski hiši na Celovški cesti v Ljubljani, avtorjev in arhitektov Aleša Vrhovca in Vanje Gregorc Vrhovec. "Hiša tipološko in inovativno rešuje izziv ozke parcele ter ta dejavnik upošteva na inovativen način. Ustvari kakovostne bivanjske površine za dve poslovno-stanovanjski enoti. Duhovita je uporaba fasadnih oblog, ki izrazito modernistični karakter objekta povezujejo z lokalnim značajem slovenskega grajenega prostora. Kljub programu malega merila neposredno ob pomembni mestni vpadnici je arhitektoma uspelo z izbiro tipologije in zasnove fasadnega ovoja ustvariti iluzijo večje stavbe, kot v resnici je, z doslednim oblikovanjem pa sta pripomogla k nekoliko bolj urbanemu značaju Celovške ceste," so zapisali v utemeljitvi.

!!galerija!!

Zlati svinčnik za odlično izvedbo prejme še vrtec Pedenjped, Pedenjcarstvo v Kašlju (Maja Ivanič, Anja Planišček, Andraž Intihar in Urša Habič). Vrtec Pedenjped po mnenju komisije kaže inovativen pristop v tipološkem in oblikovnem konceptu. "Krožna tlorisna oblika objekta, ki v oblikovanju vrtcev pri nas ni pogosta, ustvari dva karakterja zunanjih prostorov. Notranji atrij je nosilec otrokom prijaznih igralnih in izobraževalnih vsebin, ki humano vplivajo na otroški psihološki svet. Zunanji prostori na obodu objekta pa so oblikovani kot odprte zelene površine za igro, ki se spajajo z okolico. Vrtec je primarno grajen iz lesa, kar mu daje dodatno vrednost v perspektivi trajnostne gradnje ter potrjuje potenciale, ki jih zagovorniki lesne industrije spodbujajo v slovenskem prostoru," je v utemeljitvi zapisala strokovna komisija v sestavi Maurizio Bradaschia, Rok Žnidaršič, Gašper Medvešek, Zaš Brezar in Dunja Šutanovac.

V izbor za strokovne nagrade zlati svinčnik 2018 se je uvrstilo 53 projektov, ki so bili razvrščeni v različne programske skupine, od tega sedem stanovanjskih hiš, dve večstanovanjski stavbi, enajst poslovnih stavb, dvanajst javnih stavb, dvanajst projektov notranje opreme, šest ureditev urbanih prostorov in tri krajinske ureditve.

Priznanje častni član ZAPS prejme Zmago Novak

Priznanje častni član ZAPS pa bodo podelili Zmagu Novaku zaradi velikega pomena njegovih prizadevanj za slovensko arhitekturo in arhitekte. "Zmago ni arhitekt, krajinski arhitekt ali prostorski načrtovalec. Je prvi častni član zbornice, ki po svoji izobrazbi – študiral je lesarstvo – nikakor ne bi mogel biti tudi njen redni član. Pa vendar je v preteklih dveh desetletjih s svojimi prispevki bistveno zaznamoval arhitekturno prizorišče v Sloveniji," piše v utemeljitvi. Zmago Novak je v svet arhitekture vstopil preko sveta medijev: leta 1999 je ustanovil revijo Hiše, kmalu za tem Mesec oblikovanja, nato festival Big arhitektura, prireditve Hiše sveta, Hiše 180, Gospodarsko-arhitekturni forum, sejem Interier in sejem Oblikovanje. V zadnjih letih pa, kot še piše v utemeljitvi, gre priznanje tudi za odpiranje navzven, v kreativno regijo 18 držav jugozahodne Evrope, ki jih z arhitekturnimi konferencami, razstavami in nagradami združuje prav v Sloveniji.