Če kje, potem pri vodi in vlagi velja, da je bolje preprečiti kot zdraviti, oziroma ko gre za hiše, popravljati in obnavljati. Pri novogradnjah ne bi smelo biti večjih težav, če se pri načrtovanju in izvedbi držimo zapovedi dobre gradbene prakse in predpisov. Največ lahko naredimo z dobro zasnovo in izvedbo temeljev, ki jih nato pravilno in zadostno obložimo s hidroizolacijo. Ta učinkovito preprečuje dvig kapilarne vlage iz zemlje po zidovih navzgor in prehod vlage iz zem­lje na zidove, ki so vkopani. Zato mora biti na temeljih in vkopanih delih hiše vertikalna in horizontalna, obe morata biti med seboj neločljivo spojeni in kakovostno položeni, da ni rež ali celo večjih prostorov, skozi katere bi vlaga zagotovo našla pot.

Vertikalna in horizontalna hidroizolacija

Horizontalna izolacija na temeljih pomeni, da z ustreznim materialom, običajno izberemo materiale na osnovi bitumna, obložimo površino med temeljem in ploščo. Vertikalno hidroizolacjo je treba vgraditi na stene, ki so vkopane v zemljo, vse do skrajne globine temelja, ki je običajno, če ni kakšnih geomehanskih posebnosti terena, globok 60 centimetrov. Čez hidroizolacijo je treba nalepiti še plast toplotnoizolacijskega materiala, pogosto pa je ob obodu hiše treba urediti tudi drenažni kanal, po katerem bo meteorna voda odtekala stran od zidov.

Kot toplotnoizolacijski material se najpogosteje uporablja ekstrudirani polistiren (XPS). Med njegovimi prednostmi velja omeniti veliko tlačno trdnost, razplastno trdnost, trajnost in dimenzijsko stabilnost ter nizko vodovpojnost, kar je zaradi stika z vlago še posebno pomembno, pravi Marjeta Vide Lutman iz podjetja Fibran Nord. Lahko uporabimo tudi ekspandirani polistiren (EPS), vendar je treba izbrati takšne plošče, ki imajo popolnoma zaprto oziroma gladko površinsko strukturo. Tudi gostoto in nosilnost mora imeti večjo, kot jo imajo plošče EPS, ki se uporabljajo za toplotno izolacijo denimo na fasadi, ker tako preprečimo, da bi se materialu zaradi vpliva vlage in vode spremenile mehanske in fizikalne lastnosti, čeprav je vodoodbojen. Debelina plošč naj bo vsaj osem centimetrov, še bolje je, da je enaka debelini plošč na fasadi oziroma ne več kot centimeter ali dva tanjša. Plošče morajo biti na površino stene (cokla) in vkopanega dela lepljene, lepilo pa naneseno po vsej površini, da med podlago in toploinoizolacijsko ploščo ni zračnih prostorov. Prav tako jih ne sme biti med stiki plošč. Čez plošče lahko naredimo plast tankoslojne fasade oziroma cokel, lahko pa se odločimo za kakšno drugo oblogo.

Drenažni kanal

Vendar kakor pravi energetski svetovalec Bojan Žnidaršič iz Vitre, Nacionalne energetske poti, ni dovolj le dobro izvedena vertikalna in horitontalna hidroizolacija ter toplotna izolacija temeljev in vkopanih delov hiše, temveč je treba stran od hiše odpeljati tudi vse meteorne vode. Ustrezno odvodnjavanje s strehe uredimo z žlebi, iz katerih se voda steka v peskolove in naprej v podtalnico, v nekaterih primerih, ko voda zastaja ob hiši, pa je treba urediti tudi drenažo, še doda Žnidaršič.

Na širini od pol do enega metra je treba ob hiši skopati kanal, globok do skrajnega roba temelja oziroma še 10 centimetrov več. Vanj položimo filc in nanj pod naklonom enega centimetra horizontalno drenažno cev, ki naj ima premer 60 milimetrov. Po njej bo meteorna voda odtekala v podtalnico. Kanal zasujemo s prodom, granulacije od 16 do 32 milimetrov, vse skupaj pa zavijemo v filc, ki preprečuje, da bi med prod in v cev prišli drobni delci, ki lahko zamašijo drenažo.

Pri novogradnjah bi morala biti takšna praksa običajna, vendar kakor ugotavljajo različni energetski in gradbeni strokovnjaki, je napak in slabo izvedenih detajlov na temeljih in vkopanih stenah še vedno veliko. Lastniki hiš to drago plačajo, saj je odprava težav, ki jih je povzročila dolgotrajna vlaga, precejšen gradbeni poseg in velik finančni zalogaj, opozarja Žnidaršič.

Zahtevna sanacija starejših hiš

Težave s kapilarno vlago in vdorom meteor­nih vod v konstrukcijo so precej pogoste tudi pri starejših hišah, saj večina sploh nima hidroizolacije niti drenaže. Vpliv vode in vlage se na starejših hišah kaže kot vlažni in plesnivi madeži v notranjosti, odstopanje ometa na zunanjih stenah in v najhujših primerih celo kot posedanje zaradi slabih mehanskih lastnosti konstrukcijskega materiala, ki ga je načela vlaga.

Vpliv meteorne vode lahko rešimo z izvedbo vertikalne hidroizolacije, ki ji dodamo toplotno izolacijo, in z ureditvijo drenaže. Vsa dela izvedemo tako kot pri novogradnji, vendar to pomeni, da je treba ob obodu hiše odstraniti tlakovce, če so položeni, in s cokla oblogo ter izkopati vsaj pol metra širok in več kot meter globok kanal. Če želimo dober učinek, bi morali okoli hiše odkopati vse do temeljev, kar pa ni vedno mogoče, pravi Žnidaršič. Potem je treba z odkopanih zidov odstraniti ostanke gradbenega materiala in druge nesnage ter jih naravno osušiti. To zahteva čas, saj se denimo milimeter betona suši en dan. Ker so odkopani zidovi pogosto neravni, je dobro, da jih pred nanosom vertikalne hidroizolacije zravnamo z nanosom cementnega sloja, dodaja Marjeta Vide Lutman.

Veliko težje je odpraviti kapilarno vlago, ki v zidove prodira navzgor iz zemlje. Učinkovito ji pot ustavi le dobro izvedena horizontalna hidroizolacija, a to pomeni, da je treba zid na določeni višini prerezati z diamantno žago in v režo vstaviti hidroizolacijo. Pred tem je treba seveda dovolj široko odkopati vkopane zidove. Postopek je drag in zahteven, izvedemo pa ga lahko le na opečnih zidovih, pove Žnidaršič. Za preprečevanje kapilarne vlage obstajajo še drugi načini, med drugim vbrizgavanje poliuretanskih pen in silikonskih emulzij v navrtane temelje oziroma zid in namestitev posebne naprave, ki temelji na principu elektronskega in magnetnega delovanja.

---

Novost pri temeljenju

Od spomladi je na trgu novost, ki pri novogradnjah omogoča zelo učinkovito zaščito temeljev in vkopanih delov stavbe pred vodo in vlago, preprečuje nastanek kakršnih koli toplotnih mostov, kar je še posebej pomembno za pasivne, ničenergijske in dobre nizkoenergijske hiše, hkrati pa zagotavlja visoko potresno varnost objekta. Inovacijo so skupaj z različnimi slovenskimi inštituti razvili v podjetju Fibran Nord in jo v naši prilogi predstavljamo prvi. Gre za poseben sistem obdelave temeljev, ki so ga poimenovali Seismic. Po besedah Marjete Vide Lutman iz omenjenega podjetja so vsi sloji toplotne izolacije in hidroizolacije okoli talne plošče med seboj povezani, tako da delujejo kot nekakšna temeljna blazina. S tem so izničili vse možnosti za nastanek toplotnih mostov, preprečili vdor vlage v konstrukcijo in ob morebitnem potresu zdrs posameznih plasti.

Sistem temeljenja je sestavljen iz različnih plasti. Če začnemo spodaj, na zemlji, je prva plast gramoz, za katerim sledi podložni beton. Nanj je položena prva plast toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena z visoko tlačno trdnostjo, sledi druga plast enakega materiala, med njima pa je vgrajena dvostransko samolepilna bitumenska hidroizolacija. Ta preprečuje zdrs obeh plasti toplotne izolacije, pomembno pa je tudi, da se hidroizolacija neprekinjeno nadaljuje še vertikalno ob temeljni plošči in ob vertikalno vgrajeni plasti ekstrudiranega polistirena. Posebnost sistema je še ta, da je druga vodoravna plast toplotne izolacije na zgornji strani, kjer se stika z armiranobetonsko temeljno ploščo, nazobčana, da se beton nanjo bolje oprime. Ustvarili so zaprt, neločljivo povezan sistem temeljenja, pravi sogovornica.