Cena izvedbe fasade s 15-centimetrsko toplotno izolacijo je približno 9000 evrov, na Eko skladu pa lahko lastnik hiše dobi 2400 evrov nepovratnih sredstev. Raba energije se bo s povprečnih 210 kWh/m² zmanjšala na 136 kWh/m², poraba kurilnega olja pa z dobrih štiri tisoč evrov na 2557 evrov. V tem primeru se naložba v fasado povrne v 4,6 leta.

Če se odločimo za izolacijo medetažne plošče proti podstrešju, na katerem ni bivalnih prostorov, bo strošek približno 3000 evrov, od katerega lahko odštejemo 1500 evrov nepovratne spodbude. Strošek kurilnega olja bo nižji za 600 evrov, saj se bo poraba zmanjšala za dobrih 640 litrov, naložba pa se bo povrnila že v dveh letih in pol. Enake učinke bomo dosegli, če toplotno izoliramo ostrešje in pod njim uredimo bivalne prostore, le da bo cena zaradi izvedbe višja. Na GIZ so jo ocenili na 6500 evrov in od nje odšteli 1500 evrov subvencije. Naložba se bo povrnila v 8,3 leta.

Toplotno izolacijo lahko vgradimo tudi na strop kleti. Cena za ta poseg je približno 3000 evrov, strošek kurilnega olja pa bo nižji za nekaj manj kot 530 evrov na leto. Naložba se bo povrnila v 5,7 leta, so izračunali na GIZ.

Če bi izvedli vse tri ukrepe, bi na leto porabili kar 2740 litrov kurilnega olja manj, kar pomeni, da bi stroške ogrevanja zmanjšali za skoraj 2600 evrov na leto. Naložba v tri ukrepe, upoštevajoč le izolacijo plošče proti podstrešju, bi, zmanjšana za subvencije, znašala 11.100 evrov in bi se povrnila v 4,3 leta. Če se odločimo za tri ukrepe z izolacijo ostrešja, pa bi naložba z upoštevanimi subvencijami znašala 14.400 evrov in se povrnila v 5,6 leta.

Kakšne učinke v resnici prinaša toplotna izolacija fasade in koliko bi občani leta 2020 prihranili, si lahko preberete v članku z naslovom Za višje subvencije za fasade.