Ajdov med namreč spada med vrste medu, ki zaradi visoke vsebnosti antioksidantov najbolj pripomorejo h krepitvi zdravja, a to ne velja le za prehrano ljudi – tudi čebele, ki nabirajo nektar na cvetoči ajdi, so odpornejše in dobro pripravljene za zimo. Prav ajda kot najbolj razširjeno žito v naših krajih je v minulih stoletjih omogočila razcvet in napredek slovenskega čebelarstva. V zadnjih desetletjih so njena belo cvetoča polja izpodrinili drugi strniščni posevki, poleg tega prevladujoče kmetijstvo temelji na monokulturah, ki sicer dajejo obilno, a časovno omejeno in enolično čebeljo pašo, kar lahko vpliva na odpornost čebel. Med ukrepi, ki bi pomagali ohraniti družine, zato čebelarski strokovnjaki poudarjajo, kako velik pomen imata povečevanje z ajdo posejanih površin in sajenje drugih medonosnih rastlin.

Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru (Pivola 10) bo tako 19. oktobra 16.45 Franc Grošelj predaval o čebeljih pridelkih v apiterapiji, uro pozneje pa se bo zvrstilo predavanje Francija Bavca o koristnosti ajde, ki ga bo spremljala razstava in pokušnja jedi iz nje. Program bodo popestrili tudi zeliščarji, Ekološki center Svit ter drugi pridelovalci ajde in ajdovih izdelkov. J. B.